Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Štamol Droljc razmišlja o položaju slovenskih oblikovalcev, vnaprej izgubljeni tekmi z nizko cenovno modo, primerjavi s Hrvaško, nasmeh na obraz pa ji nariše vprašanje o dveh posvojenih deklicah
Svojo poslovno pot je začela z zmago na natečaju za večerno obleko, pred kratkim pa se je, za petnajsto obletnico blagovne znamke "nagradila" s predstavitvijo kolekcije na modni reviji v Washingtonu, ki jo je organiziralo slovensko veleposlaništvo.
"Modna revija v ZDA je bila zelo lepa izkušnja, priložnost za nova poznanstva, kljub vsemu pa je moja realnost v Sloveniji. Taki dogodki zahtevajo veliko denarja, angažiranja, ali je na koncu računica taka, da se splača, bom videla šele v prihodnosti."
Modno okolje je skoraj po vsem svetu enako, tudi v Sloveniji je težko konkurirati nizkocenovni modi. Ta vsako leto pripravi več kot petdeset kolekcij, manjši oblikovalci pa že zaradi stroškov težko pripravijo dve.
"O trajnostni modi se vse več govori, v svetu je vse več pristopov k trajnostni izdelavi, ki naj bi vključevali pošten, korekten odnos v vseh fazah dela izdelka. Mislim, da je z razvojem novih materialov, kot sta recimo ananasovo usnje ali usnje iz jabolčnih olupkov, narejen korak k čuvanju narave, ampak je vse to šele začetek in preteklo bo še veliko časa, da bodo vsi ti materiali preizkušeni, kvalitetni in udobni."
In kako daleč je modna tujina od Slovenije?
"Mi dejansko sledimo tujim trendom, Slovenija je absolutno premajhna in to se verjetno vidi tudi v, če lahko rečem, životarjenju vseh oblikovalcev. Za tako majhen prostor nas je veliko, pa kljub temu premalo kupcev, ki bi želeli ali bili sposobni plačati toliko, kolikor ročno delo stane."
Spremlja rdeče preproge v tujini in ve, koliko stanejo obleke, ki si jih slovenska dekleta želijo za maturantski ples. Tudi sama si želi, da bi imela naročnika, ki bi bil pripravljen za obleko z ogromno ročnega dela plačati 15.000 evrov. Pred tremi leti je izdelala obleko za eno svojih sorodnic v Afriki.
"Takrat sem se lotila izdelave obleke, ki je bila najdražja v moji karieri, sedemdeset ur smo na roke šivale okraske in aplikacije nanjo in takrat sem izživela neke svoje sanje. Ampak obleka je bila za nekoga, ki si take ne bi mogel privoščiti in bila je moje darilo."
Maja Štamol Droljc je s svojim partnerjem posvojila dve deklici iz Afrike in pogosto jima reče: "Vi dve sta prav bogati, eno mamico imata, ki vaju je rodila, drugo, ki skrbi za vaju, vedno bo ena nekje blizu. In če se bosta morebiti želeli vrniti v Afriko, sem prepričana, da se bosta vračali tudi k meni."
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Maja Štamol Droljc razmišlja o položaju slovenskih oblikovalcev, vnaprej izgubljeni tekmi z nizko cenovno modo, primerjavi s Hrvaško, nasmeh na obraz pa ji nariše vprašanje o dveh posvojenih deklicah
Svojo poslovno pot je začela z zmago na natečaju za večerno obleko, pred kratkim pa se je, za petnajsto obletnico blagovne znamke "nagradila" s predstavitvijo kolekcije na modni reviji v Washingtonu, ki jo je organiziralo slovensko veleposlaništvo.
"Modna revija v ZDA je bila zelo lepa izkušnja, priložnost za nova poznanstva, kljub vsemu pa je moja realnost v Sloveniji. Taki dogodki zahtevajo veliko denarja, angažiranja, ali je na koncu računica taka, da se splača, bom videla šele v prihodnosti."
Modno okolje je skoraj po vsem svetu enako, tudi v Sloveniji je težko konkurirati nizkocenovni modi. Ta vsako leto pripravi več kot petdeset kolekcij, manjši oblikovalci pa že zaradi stroškov težko pripravijo dve.
"O trajnostni modi se vse več govori, v svetu je vse več pristopov k trajnostni izdelavi, ki naj bi vključevali pošten, korekten odnos v vseh fazah dela izdelka. Mislim, da je z razvojem novih materialov, kot sta recimo ananasovo usnje ali usnje iz jabolčnih olupkov, narejen korak k čuvanju narave, ampak je vse to šele začetek in preteklo bo še veliko časa, da bodo vsi ti materiali preizkušeni, kvalitetni in udobni."
In kako daleč je modna tujina od Slovenije?
"Mi dejansko sledimo tujim trendom, Slovenija je absolutno premajhna in to se verjetno vidi tudi v, če lahko rečem, životarjenju vseh oblikovalcev. Za tako majhen prostor nas je veliko, pa kljub temu premalo kupcev, ki bi želeli ali bili sposobni plačati toliko, kolikor ročno delo stane."
Spremlja rdeče preproge v tujini in ve, koliko stanejo obleke, ki si jih slovenska dekleta želijo za maturantski ples. Tudi sama si želi, da bi imela naročnika, ki bi bil pripravljen za obleko z ogromno ročnega dela plačati 15.000 evrov. Pred tremi leti je izdelala obleko za eno svojih sorodnic v Afriki.
"Takrat sem se lotila izdelave obleke, ki je bila najdražja v moji karieri, sedemdeset ur smo na roke šivale okraske in aplikacije nanjo in takrat sem izživela neke svoje sanje. Ampak obleka je bila za nekoga, ki si take ne bi mogel privoščiti in bila je moje darilo."
Maja Štamol Droljc je s svojim partnerjem posvojila dve deklici iz Afrike in pogosto jima reče: "Vi dve sta prav bogati, eno mamico imata, ki vaju je rodila, drugo, ki skrbi za vaju, vedno bo ena nekje blizu. In če se bosta morebiti želeli vrniti v Afriko, sem prepričana, da se bosta vračali tudi k meni."
Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .
Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.
Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.
Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.
Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, arhitekta, ki letos zastopata Slovenijo na Beneškem bienalu arhitekture, nedeljska gosta Nine Zagoričnik.
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu. Vrhunsko strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga, pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo. Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, navkljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države. Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, izobraževalni sistem … Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ljudje jo najbolj poznajo kot sarajevsko Ano Frank. Deklico, ki je pisala dnevnik med obleganjem Sarajeva in se kot begunka z družino ustalila na Irskem. Življenje in vojna v Sarajevu jo je za vedno zaznamovalo. Zdaj z ustvarjanjem dokumentarnih filmov daje glas tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Povedala je tudi zakaj je danes drugače biti begunec kot pred 20 leti.
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je štirikrat prejel priznanje Zlati cepin in je Slovenec. Nedeljski gost je razložil, zakaj išče soplezalce po vsem svetu, kolikokrat je obrnil sredi stene, kako je zdržal v svetovnem vrhu do abrahama in o svojem pogledu na čisti alpinizem – nasprotuje namreč pretirani vlogi medijev in pokroviteljev v alpinizmu.
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.
Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.
Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.
Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.
Simona Petrič je svojo podjetniško pot začela že v 6. razredu osnovne šole, ko je staršem pomagala pri družinskem podjetju. Od takrat je izkusila vse glavne faze v podjetju – od dela v proizvodnji, administraciji, logistiki, prodaji in nabavi do dela v financah, kadrovanju in vodenja podjetja. Veliko stavi na pristne, poštene, odkrite medsebojne odnose. Danes družinsko podjetje Elvez, ki ga vodi, zaposluje 165 ljudi. Ukvarjajo se s kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas, gonilo njihovega razvoja pa je vpeljava novih naprednih tehnologij – nazadnje senzorne tehnologije.
Maja Ahac je humanitarka in predsednica društva Adra Slovenija, ki ne more razumeti nestrpnosti Slovencev do beguncev, še posebej otrok. S svojo ekipo pomaga po vsem svetu, od Burundija prek Tajske do azilnega doma v Ljubljani. Je zagovornica sodobnega pristopa pri vodenju humanitarnih organizacij. Nekdanja fizioterapevtka se je našla na področju humanitarnosti, oporo najde v družini in protestantskih vrednotah. Z Majo Ahac o aktualnih humanitarnih izzivih, slovenski (ne)strpni družbi, dobrodelnem dobičkarstvu, veri, multikulturnosti …
V zgodovini znanosti o vesolju najdemo presenetljivo malo žensk. Tudi dandanašnji je le na vsakih 9 astronomov 1 astronomka. Prof. dr. Andreja Gomboc je ena takšnih svetlih izjem, ki je svojo poklicno pot posvetila temnemu nebu, še več, rojena Prekmurka, ki predava teoretično astrofiziko na novogoriški univerzi, stanuje v Ljubljani in gostuje na liverpoolskem raziskovalnem inštitutu, se je navdušila nad zloglasnimi črnimi luknjami. Te požrejo vse, kar se znajde v njihovi bližini, naša Nedeljska gostja pa je precej bolj prizanesljive sorte …
Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015, naziv mu je podelilo cehovsko združenje, je naš gost. Sredi devetdesetih je z 18 leti vstopil v IT industrijo. Leta 2003 so Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj ustanovili podjetje Klika, poznano morda najbolj po nekaj rešitvah za Slovenske železnice in Ljubjanski potniški promet, pa tudi po Trafiki, projektu, ki je omogočil branje slovenskih časopisov na mobilnih napravah. Prelomnica se je zgodila z vstopom podjetja v Sportradar, v enega vodilnih svetovnih ponudnikov športnih podatkov. O delu za svetovni trg, o tem, kako znanje slovenskih inženirjev uporabljajo po vsem svetu, pa tudi o skladu za vlaganja v mlajša podjetja Gregor Rebolj v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Neveljaven email naslov