Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo je Leon Magdalenc: “L = lenoba, E = energija, emocije, empatija, O = optimizem in N = norost in nič." Je tudi avtor več kot tisoč člankov o medijih, trener komunikacijskih veščin, novinar
Glasbeni in kulturni urednik, profesionalni novinar na Radio Študent, natanko pred 30 leti se je podpisal pod oddajo Studia Ljubljana, bil je tudi piarovec v Pristopu, kreativni direktor pri Publicis Virgo, direktor agencije za direktni marketing Indirekt, pred 17 leti je ustanovil agencijo Nastop plus, 19 let že piše kolumne za Dnevnik. A kdo je pravzaprav Leon Magdalenc?
“L = lenoba, E = energija, emocije, empatija, O = optimizem in N = norost in nič.”
Leon Magdalenc je pred kratkim izdal svojo zbirko kolumn 60/100: 100 tekstov za 60 let: “Ko sem delal prvi izbor kolumn, sem videl, da se v devetnajstih letih ni veliko spremenilo. Mislim pa, da je izbor, ki je nastal slučajno, berljiv. Zraven je podanih še trideset komentarjev, ki pa so zelo osebni.” Leon Magdalenc je novinar, tudi oglaševalec, ki pravi, da je oglaševanje 'fensi', ampak ...
“Delaš za velika podjetja, a veliko direktorjev je živelo zase in razmišljalo, kako iz svojega položaja dobiti največ. Žal mi je, da so ‘zafurali’ najboljša podjetja v Sloveniji, da so najboljše znamke prodali.”
Pravi, da se preveč ukvarjamo s tem, kaj delamo narobe, morali pa bi se ukvarjati s tem, kaj delamo dobro. "Moje vodilo je: govori, kar hočeš in kar veš, ne pa razmišljati o tem, česar ne veš.”
“Če se preveč ukvarjamo s preteklostjo, pozabimo, da je edino, kar šteje, naša naslednja poteza.”
Česa si v prihodnje želi Leon Magdalenc: "Želim si, da se v politiki ne bomo več pogovarjali o domobrancih, partizanih in osamosvojitvi, želim si, da pri nas nastane resna zelena stranka, da bodo volitve elektronske, da bomo imeli v Sloveniji univerzalni temeljni dohodek. Želim si, da bi na roki vsak imel to, kar ima vsak avto - elektroniko, ki bi te opozarjala, kaj je s telesom narobe: najprej bi zasvetila rumena lučka, rdeča bi opozarjala na to, da se moraš ustaviti. Želim si, da bi golf postal slovenski nacionalni šport, da ne bi bilo viz in žic, najbolj pa si želim, da bi z Bojano ostala fit in zdrava, pa da bova potovala, brala, igrala golf in žurala."
The HU - Wolf Totem
Billie Eilish - bad guy
866 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo je Leon Magdalenc: “L = lenoba, E = energija, emocije, empatija, O = optimizem in N = norost in nič." Je tudi avtor več kot tisoč člankov o medijih, trener komunikacijskih veščin, novinar
Glasbeni in kulturni urednik, profesionalni novinar na Radio Študent, natanko pred 30 leti se je podpisal pod oddajo Studia Ljubljana, bil je tudi piarovec v Pristopu, kreativni direktor pri Publicis Virgo, direktor agencije za direktni marketing Indirekt, pred 17 leti je ustanovil agencijo Nastop plus, 19 let že piše kolumne za Dnevnik. A kdo je pravzaprav Leon Magdalenc?
“L = lenoba, E = energija, emocije, empatija, O = optimizem in N = norost in nič.”
Leon Magdalenc je pred kratkim izdal svojo zbirko kolumn 60/100: 100 tekstov za 60 let: “Ko sem delal prvi izbor kolumn, sem videl, da se v devetnajstih letih ni veliko spremenilo. Mislim pa, da je izbor, ki je nastal slučajno, berljiv. Zraven je podanih še trideset komentarjev, ki pa so zelo osebni.” Leon Magdalenc je novinar, tudi oglaševalec, ki pravi, da je oglaševanje 'fensi', ampak ...
“Delaš za velika podjetja, a veliko direktorjev je živelo zase in razmišljalo, kako iz svojega položaja dobiti največ. Žal mi je, da so ‘zafurali’ najboljša podjetja v Sloveniji, da so najboljše znamke prodali.”
Pravi, da se preveč ukvarjamo s tem, kaj delamo narobe, morali pa bi se ukvarjati s tem, kaj delamo dobro. "Moje vodilo je: govori, kar hočeš in kar veš, ne pa razmišljati o tem, česar ne veš.”
“Če se preveč ukvarjamo s preteklostjo, pozabimo, da je edino, kar šteje, naša naslednja poteza.”
Česa si v prihodnje želi Leon Magdalenc: "Želim si, da se v politiki ne bomo več pogovarjali o domobrancih, partizanih in osamosvojitvi, želim si, da pri nas nastane resna zelena stranka, da bodo volitve elektronske, da bomo imeli v Sloveniji univerzalni temeljni dohodek. Želim si, da bi na roki vsak imel to, kar ima vsak avto - elektroniko, ki bi te opozarjala, kaj je s telesom narobe: najprej bi zasvetila rumena lučka, rdeča bi opozarjala na to, da se moraš ustaviti. Želim si, da bi golf postal slovenski nacionalni šport, da ne bi bilo viz in žic, najbolj pa si želim, da bi z Bojano ostala fit in zdrava, pa da bova potovala, brala, igrala golf in žurala."
The HU - Wolf Totem
Billie Eilish - bad guy
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu. Vrhunsko strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga, pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo. Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, navkljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države. Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, izobraževalni sistem … Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ljudje jo najbolj poznajo kot sarajevsko Ano Frank. Deklico, ki je pisala dnevnik med obleganjem Sarajeva in se kot begunka z družino ustalila na Irskem. Življenje in vojna v Sarajevu jo je za vedno zaznamovalo. Zdaj z ustvarjanjem dokumentarnih filmov daje glas tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Povedala je tudi zakaj je danes drugače biti begunec kot pred 20 leti.
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je štirikrat prejel priznanje Zlati cepin in je Slovenec. Nedeljski gost je razložil, zakaj išče soplezalce po vsem svetu, kolikokrat je obrnil sredi stene, kako je zdržal v svetovnem vrhu do abrahama in o svojem pogledu na čisti alpinizem – nasprotuje namreč pretirani vlogi medijev in pokroviteljev v alpinizmu.
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.
Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.
Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.
Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.
Simona Petrič je svojo podjetniško pot začela že v 6. razredu osnovne šole, ko je staršem pomagala pri družinskem podjetju. Od takrat je izkusila vse glavne faze v podjetju – od dela v proizvodnji, administraciji, logistiki, prodaji in nabavi do dela v financah, kadrovanju in vodenja podjetja. Veliko stavi na pristne, poštene, odkrite medsebojne odnose. Danes družinsko podjetje Elvez, ki ga vodi, zaposluje 165 ljudi. Ukvarjajo se s kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas, gonilo njihovega razvoja pa je vpeljava novih naprednih tehnologij – nazadnje senzorne tehnologije.
Maja Ahac je humanitarka in predsednica društva Adra Slovenija, ki ne more razumeti nestrpnosti Slovencev do beguncev, še posebej otrok. S svojo ekipo pomaga po vsem svetu, od Burundija prek Tajske do azilnega doma v Ljubljani. Je zagovornica sodobnega pristopa pri vodenju humanitarnih organizacij. Nekdanja fizioterapevtka se je našla na področju humanitarnosti, oporo najde v družini in protestantskih vrednotah. Z Majo Ahac o aktualnih humanitarnih izzivih, slovenski (ne)strpni družbi, dobrodelnem dobičkarstvu, veri, multikulturnosti …
V zgodovini znanosti o vesolju najdemo presenetljivo malo žensk. Tudi dandanašnji je le na vsakih 9 astronomov 1 astronomka. Prof. dr. Andreja Gomboc je ena takšnih svetlih izjem, ki je svojo poklicno pot posvetila temnemu nebu, še več, rojena Prekmurka, ki predava teoretično astrofiziko na novogoriški univerzi, stanuje v Ljubljani in gostuje na liverpoolskem raziskovalnem inštitutu, se je navdušila nad zloglasnimi črnimi luknjami. Te požrejo vse, kar se znajde v njihovi bližini, naša Nedeljska gostja pa je precej bolj prizanesljive sorte …
Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015, naziv mu je podelilo cehovsko združenje, je naš gost. Sredi devetdesetih je z 18 leti vstopil v IT industrijo. Leta 2003 so Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj ustanovili podjetje Klika, poznano morda najbolj po nekaj rešitvah za Slovenske železnice in Ljubjanski potniški promet, pa tudi po Trafiki, projektu, ki je omogočil branje slovenskih časopisov na mobilnih napravah. Prelomnica se je zgodila z vstopom podjetja v Sportradar, v enega vodilnih svetovnih ponudnikov športnih podatkov. O delu za svetovni trg, o tem, kako znanje slovenskih inženirjev uporabljajo po vsem svetu, pa tudi o skladu za vlaganja v mlajša podjetja Gregor Rebolj v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Njegov bogat literarni opus obsega romane, dramska besedila, kratke zgodbe, črtice in novele. Prejel je nagrado Pres?ernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado ter Glazerjevo nagrado mesta Maribor. Njegov zadnji roman 'Sebastjan in most' prepleta intimno življenjsko zgodbo graditelja najstarejšega mariborskega Starega mostu Sebastjana Gorjupa in dogodke na začetku 20. stoletja.
Erik Valenčič, novinar in avtor odmevnih dokumentarcev, je ob minulem božiču v Kurdistan odnesel tudi pozdrave mariborskega nadškofa. Je publicist, ki je izdal fiktivni roman Sence ne gorijo o levičarskem ekstremizmu. In je novinar, ki je v oddaji Koalicija sovraštva razkril delovanje slovenskih skrajno-desničarskih organizacij. Erik Valenčič v intervjuju razmišlja o ekstremizmih vseh vrst, o dogajanju na Bližnjem vzhodu, beguncih, Islamski državi, novinarstvu in o tem, zakaj je televizijo pospravil v omaro.
Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.
Prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana je kot zdravnica, vodja Endokrinološkega oddelka, profesorica in raziskovalka, malodane 30 let delo opravljala uspešno, strastno in predano, kar je zagotovo tudi dediščina njenega intenzivnega športnega življenja. Bila je učiteljica smučanja in članica jugoslovanske atletske reprezentance.
Neveljaven email naslov