Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.
A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-
Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Neveljaven email naslov