Novinar, pisatelj, pesnik, scenarist in sestavljalec kvizov Renato Baretić o tem, kaj mora imeti dober kviz, komu ustrezajo prerekanja o meji in kaj mu pomeni poezija

Nedeljski gost Renato Baretić je v Sloveniji verjetno najbolj znan po svojem najuspešnejšem romanu Osmi poverjenik. Zanj je na Hrvaškem prejel vse najpomembnejše literarne nagrade in velja tudi za roman tistega desetletja, ko je izšel. V pogovoru z Gašperjem Andrinkom pisatelj, pesnik, scenarist in sestavljalec kvizov, govori o življenju v Splitu, pomenu novinarstva danes in o tem, kam je zašla hrvaška družba.

Renato Baretić je pet let delal tudi za revijo Feral Tribune. “Na žalost, ko vse seštejemo in vidimo, kaj nam je uspelo narediti, koliko se je družba spremenila na bolje zaradi našega dela? Niti malo!”

Kot sestavljalec vprašanj je tri sezone pisal vprašanja tudi za hrvaško različico oddaje Lepo je biti milijonar. Kaj mora imeti dober kviz? “Dobrega voditelja, enega zelo dobrega igralca in dobra vprašanja. Ključna stvar je v tem, kako ga sestaviti. Ni stvar v tem, da so vprašanja težka, ampak da so prebrisana, da te odpeljejo v napačno smer. Jaz sem imel vedno dar za to.”

O splitski sproščenosti: “Mlajši in starejši te takoj tikajo. Imel sem skoraj na pol sivo brado, pa mi neki smrkavec reče "ti". Poskušali so mi razložiti, da je to izraz avtomatične bližine. Pa sem jim rekel, kaj če bi bili najprej vljudni, pa se bomo potem sprostili.” Rojeni Zagrebčan o Splitu, kjer živi že 26 let: “Ne vem, kakšne sile so to storile, ampak vse najboljše, kar obstaja na Hrvaškem, in vse najslabše se je zbralo na tem prostoru tega malega mesta.”

“Že pred časom sem ugotovil, da če si ne morete razložiti nekih pojavov na politični sceni ali preprosto javni sceni, ni treba, da je samo politična, potem obstaja samo en recept - sledite toku denarja.”

“Mislim, da nihče v tem prostoru ne sodeluje tako dobro kot nacionalisti v vsakem narodu. Oni sodelujejo še boljše od organiziranega kriminala. Ni srbskega nacionalista, ki ne bi pomagal hrvaškemu nacionalistu. In nasprotno.” Pravi, da so časi zelo turbolentni, še dobro, da je trenutna gospodarska situacija še kar stabilna. “Kdo ve, kaj se bo zgodilo, ko bo Hrvaška predsedovala Evropski uniji, to bo 1. januarja. Zadnjič, ko je Hrvaška predsedovala neki uniji, je to bila SFRJ, in po tem je razpadla.”