Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borut Marolt

06.10.2019


Večina ga pozna kot pevca skupine Niet. Še preden je »podpisal« z legendarno skupino, pa je Borut Marolt že delal kot učitelj in vzgojitelj

1. septembra letos je prevzel še vodenje Zavoda za vzgojo in izobraževanje mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami v Logatcu, sodeloval pa je tudi pri snovanju novega prvega krovnega zakona, ki sledi sodobnim smernicam pri obravnavi težavnih mladostnikov. Ta med drugim strokovnim delavcem omogoča, da jim pomagajo tudi, ko se poskušajo osamosvojiti. Pri nastajanju zakona so bili zavodi povabljeni k aktivnemu sodelovanju in so dobro sodelovali z ministrstvom:

»Ministrstvo seveda ni vsemogočno, zakon je moral iti skozi različne komisije, na primer pri Varuhu in pri financah. Seveda, vedno se stvari ustavijo pri financah. Menim pa, da je zakon pripravljen dobro.«

Na eni strani glasbenik, roker in družbeno angažirani tekstopisec, na drugi strani pa vzgojitelj, učitelj in sedaj še ravnatelj. Pravi, da z ločevanjem obeh »svetov« nikoli ni imel težav. Kot vzgojitelju mu je včasih celo prišlo prav, da je tudi glasbenik in tako pozna ljudi, ki jih sicer ne bi. Nekateri so mu tudi pomagali pri pripravah delavnic v zavodu, Severa Gjurin je na primer pomagala pri likovnih delavnicah, Sebastian Cavazza je vodil filmsko. Tudi mladost, ki jo je preživel brez očeta in nekoliko uporniško, mu pomaga, da varovance zavoda bolje razume.

»Uporništvo je lahko tudi proti sistemu, ki je krivičen. Zakonodaja ni nujno pravilno napisana. Nekateri se lahko izmuznejo z zelo hudimi stvarmi, »kurji tatovi« pa pač ne. V tem smislu sem sam vedno bil legitimist in ne toliko legalist. Če imam jaz notranjost urejeno in vem kaj je prav ter kaj ni, zakone sicer še rabim, ampak niti ne toliko.«

Delo s težavnimi mladostniki je težko, stresno in tudi nevarno, mnogi zaposleni v Zavodu Logatec ne zdržijo dolgo. Borut Marolt, je po stažu med tistimi, ki so tam najdlje, čeprav ni med starejšimi.

»Prvo in bistveno pravilo strokovnih delavcev, ki delajo z mladostniki s takimi težavami, je odnos. Če učitelj ni pripravljen vstopati v iskren odnos z mladostnikom, ki ima težave, potem tudi ne bo uspešen pri delu z njim. Odnos se vzpostavi  pri prostočasnih aktivnostih.«

Svojih začetkov pri legendarnih Nietih se spominja takole:

»Članov skupine Niet prej sploh nisem poznal. Vedno je bila neka misterioznost okoli te skupine. In ko te pokličejo Niet  in vprašajo, če bi pel pri njih, sploh ni odgovora ne, je takoj ja.«

Nastopili so tudi v oddaji Izštekani, ki je dvignila precej prahu, saj ni bila tipičen »nietovski« format.

“Panka nikoli nisem jemal samo kot trije akordi in kričeč vokal. Precej več je, tudi pri bendih, ki so bili meni všeč v 80. letih. Meni so Nieti s svojim molovskim načinom idealni za violine in klavir.”

Glasbeno življenje pogreša le občasno, predvsem oder, ker ima posebno energijo. Sicer pa ima v novi službi veliko dela. Pravi, da je to služba, ki traja 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Skupina Niet se je uradno poslovila januarja 2017, devet let od vrnitve na odre. Predvsem pa so takrat mnoge oboževalce razočarali zato, ker niso imeli poslovilnega koncerta.

“Takrat nismo želeli delati zaključnega koncerta ravno zato, ker nismo vedeli, če smo čisto zaključili. Kaj pa, če nas spet prime?”

 Pred kratkim so bili povabljeni na izid plošče benda Svinjske tačke, kjer so zaigrali nekaj komadov: »Tam smo šli na oder brez vaje, pa je kar šlo.«


Nedeljski gost

871 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Borut Marolt

06.10.2019


Večina ga pozna kot pevca skupine Niet. Še preden je »podpisal« z legendarno skupino, pa je Borut Marolt že delal kot učitelj in vzgojitelj

1. septembra letos je prevzel še vodenje Zavoda za vzgojo in izobraževanje mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami v Logatcu, sodeloval pa je tudi pri snovanju novega prvega krovnega zakona, ki sledi sodobnim smernicam pri obravnavi težavnih mladostnikov. Ta med drugim strokovnim delavcem omogoča, da jim pomagajo tudi, ko se poskušajo osamosvojiti. Pri nastajanju zakona so bili zavodi povabljeni k aktivnemu sodelovanju in so dobro sodelovali z ministrstvom:

»Ministrstvo seveda ni vsemogočno, zakon je moral iti skozi različne komisije, na primer pri Varuhu in pri financah. Seveda, vedno se stvari ustavijo pri financah. Menim pa, da je zakon pripravljen dobro.«

Na eni strani glasbenik, roker in družbeno angažirani tekstopisec, na drugi strani pa vzgojitelj, učitelj in sedaj še ravnatelj. Pravi, da z ločevanjem obeh »svetov« nikoli ni imel težav. Kot vzgojitelju mu je včasih celo prišlo prav, da je tudi glasbenik in tako pozna ljudi, ki jih sicer ne bi. Nekateri so mu tudi pomagali pri pripravah delavnic v zavodu, Severa Gjurin je na primer pomagala pri likovnih delavnicah, Sebastian Cavazza je vodil filmsko. Tudi mladost, ki jo je preživel brez očeta in nekoliko uporniško, mu pomaga, da varovance zavoda bolje razume.

»Uporništvo je lahko tudi proti sistemu, ki je krivičen. Zakonodaja ni nujno pravilno napisana. Nekateri se lahko izmuznejo z zelo hudimi stvarmi, »kurji tatovi« pa pač ne. V tem smislu sem sam vedno bil legitimist in ne toliko legalist. Če imam jaz notranjost urejeno in vem kaj je prav ter kaj ni, zakone sicer še rabim, ampak niti ne toliko.«

Delo s težavnimi mladostniki je težko, stresno in tudi nevarno, mnogi zaposleni v Zavodu Logatec ne zdržijo dolgo. Borut Marolt, je po stažu med tistimi, ki so tam najdlje, čeprav ni med starejšimi.

»Prvo in bistveno pravilo strokovnih delavcev, ki delajo z mladostniki s takimi težavami, je odnos. Če učitelj ni pripravljen vstopati v iskren odnos z mladostnikom, ki ima težave, potem tudi ne bo uspešen pri delu z njim. Odnos se vzpostavi  pri prostočasnih aktivnostih.«

Svojih začetkov pri legendarnih Nietih se spominja takole:

»Članov skupine Niet prej sploh nisem poznal. Vedno je bila neka misterioznost okoli te skupine. In ko te pokličejo Niet  in vprašajo, če bi pel pri njih, sploh ni odgovora ne, je takoj ja.«

Nastopili so tudi v oddaji Izštekani, ki je dvignila precej prahu, saj ni bila tipičen »nietovski« format.

“Panka nikoli nisem jemal samo kot trije akordi in kričeč vokal. Precej več je, tudi pri bendih, ki so bili meni všeč v 80. letih. Meni so Nieti s svojim molovskim načinom idealni za violine in klavir.”

Glasbeno življenje pogreša le občasno, predvsem oder, ker ima posebno energijo. Sicer pa ima v novi službi veliko dela. Pravi, da je to služba, ki traja 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Skupina Niet se je uradno poslovila januarja 2017, devet let od vrnitve na odre. Predvsem pa so takrat mnoge oboževalce razočarali zato, ker niso imeli poslovilnega koncerta.

“Takrat nismo želeli delati zaključnega koncerta ravno zato, ker nismo vedeli, če smo čisto zaključili. Kaj pa, če nas spet prime?”

 Pred kratkim so bili povabljeni na izid plošče benda Svinjske tačke, kjer so zaigrali nekaj komadov: »Tam smo šli na oder brez vaje, pa je kar šlo.«


20.09.2015

Brane Gruban

Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.


13.09.2015

ROLF DIETER HEUER

Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.


06.09.2015

Rudi Tavčar

Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.


30.08.2015

Vojko Volk

Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.


01.08.2015

Meta Krese in Arne Hodalič

Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …


26.07.2015

Primož Premzl

Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.


21.07.2015

Rok Kofol

Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


19.07.2015

Popotnik Rok Kofol

Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


10.07.2015

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.


05.07.2015

Ana Vovk Korže

Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...


28.06.2015

Vlatko Stefanovski

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


14.06.2015

Dr. Matjaž Lunaček

Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.


07.06.2015

Dr. Matjaž Ličer

Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.


31.05.2015

Tina Maze

Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.


24.05.2015

Borut Činč

“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


10.05.2015

Aurora Fonda

Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov