Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. David Neubauer, pediater in otroški nevrolog

10.11.2019


Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero

Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.

Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.

"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."

"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.

"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."

"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.

"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."

Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.

"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."


Nedeljski gost

867 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. David Neubauer, pediater in otroški nevrolog

10.11.2019


Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero

Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.

Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.

"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."

"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.

"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."

"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.

"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."

Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.

"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."


06.11.2016

Amor Mašović

Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.


30.10.2016

dr. Matjaž Kmecl

Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?


23.10.2016

Andre Geim

Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!


16.10.2016

Branko Potočan

Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini


09.10.2016

Gregor Pečan

Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.


02.10.2016

Darko Đurić

"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.


25.09.2016

Dr. Darja Hoenigman

Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.


18.09.2016

Dušan Milavec

Dušan Milavec, dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo.


11.09.2016

Srećko Horvat

Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.


04.09.2016

Dr. Leonida Zalokar

Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.


28.08.2016

Marta Kos Marko

Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.


21.08.2016

Aleksander Čeferin

Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?


31.07.2016

Katia Gilaberte, veleposlanica Brazilije

Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.


24.07.2016

Zorana Baković

Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.


17.07.2016

Florence Hartmann

Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.


10.07.2016

Doc. dr. Darja Fišer

Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.


03.07.2016

Prof. dr. Gorazd Trpin

Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .


26.06.2016

Gorazd Lampič

Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.


19.06.2016

Vojmir Urlep

Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.


12.06.2016

Dr. Gregor Anderluh

Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.


Stran 20 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov