Postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov se pripravlja na izstrelitev umetniškega satelita, v domačem kulturnem vesolju pa ni nikoli našel gladkih tirnic

Talent gledališkega režiserja in postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova je vesolje zaznalo že v vrtcu v domači Ilirski Bistrici. Vzgojiteljica ga je primerjala kar z velikim slikarjem Černigojem, sam se je v mladih letih navduševal nad Dragotinom Kettejem, Srečkom Kosovelom in Markom Brecljem.

"Veste, kdo je prvi popeljal Slovenijo v vesolje še pred Hermanom Potočnikom Noordungom? Srečko Kosovel v pesmi Rdeča raketa."

V domačem kulturnem vesolju pa ni nikoli našel gladkih tirnic. Trdno je prepričan, da je Republiko Slovenijo zgradila umetnost, ne pa generali. "Ne morem verjeti, da ta ista republika, ki je imela Cankarjevo in Kosovelovo brigado, tako ponižuje umetnost."

Umetnik Dragan Živadinov že desetletja razvija koncept umetnosti za vesolje oziroma postgravitacijsko umetnost. Gre za potrebo združevanja umetnosti in znanosti v znanje, pravi Živadinov, ki naj bi šele v prihodnosti dobilo ime. "To, da ni teže, to je čudež brez čudeža."

Navdušen je nad oblikovanjem abstraktnega gledališča v vesolju. Leta 1999 je v breztežnostnem stanju prvič pripravil predstavo Biomehanika Noordung.

Živadinov že 20 let tesno sodeluje z rusko vesoljsko agencijo Roscosmos in v sodelovanju z njo bo prihodnje leto 2021 v vesolje izstreljen prvi evropski umetniško-znanstveni satelit. Izstrelitev satelita je del petdesetletne predstave Noordung, ki se je začela leta 1995 in se ponavlja vsakih deset let. Zadnja bo na vrsti leta 2045, ko bo Dragan Živadinov star 85 let.

"Ateisti se ne sprašujemo o zadnjem vprašanju: ali je ali ni? Avantgarda izhaja iz romantike. Največje probleme na svetu proizvajajo religiozni koncepti. Ker so tako različni, da pride do nekompatibilnosti teh konceptov. Svet se ne more združiti."