Blaž Urbanč o terminologiji kot stereotipih o invalidih in drugih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa o vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku

Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Blaž Urbanč se s stereotipom, da so ljudje s posebnimi potrebami vedno optimistični in nasmejani, ne strinja. Pravi, da ni eden izmed tistih, ki bi olepševal stvari.

"Izjava, da smo invalidi ves čas pozitivni, je samo za medije. V življenju so trenutki, ko človek da vse, kar ima, in je kljub temu neuspešen."

Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo.

"Med drugim me izjemno zanima gorski svet. In zelo sem vesel, ko kdo z mano deli, kaj je na višjih predelih doživel. Če bi se šolal v nekem zavodu sebi podobnim, teh izkušenj ne bi bil deležen."

Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija.

"Odbor za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija je izjemen korak k družbeni odgovornosti. Skozi prikazovanje različnih vsebin se opuščajo sleherna stereotipna ravnanja, ki so v družbi prisotna."