V svet jo je gnala radovednost in zadržala ljubezen. Akademska slikarka Ejti Štih že 38 let živi in ustvarja v Boliviji, pogosto se vrača domov, na Bled.

Pred migracijo, ki je svetovni človeški problem, si ne smemo zatiskati oči, opozarja Ejti Štih in dodaja, da svet, Evropa potrebuje ne le mlado kri, kot pravi Angela Merkel, ampak nove ideje in novo mentaliteto.

"Potrebujemo druge sorte veselja, smejati se je treba drugim rečem, plesati nove plese, kaditi drugačne cigarete. Svet je zanimiv in živobarven. Na te ljudi ne smemo gledati kot na potencialno nevarnost. Ker to niso."

V mestu Santa Cruz je Ejti Štih v opuščeni policijski postaji, kjer so bili tudi zapori, s prijateljem kiparjem ustanovila galerijo Manzana 1, ki jo vzdržujejo meščani, odprta je vsak dan in vseh petnajst let brez vstopnine.

"Večina prebivalcev Santa Cruza je zelo revnih. In četudi bi bila vstopnina samo en kovanec, je to toliko kot stane avtobus, s katerim se pripeljejo v mesto."

Galerija s svojimi raznolikimi razstavami in projekti nagovarja številne obiskovalce, vsak mesec jo obišče več kot 16 tisoč ljudi. "Zaradi te galerije in odziva teh preprostih ljudi na umetnost še vedno verjamem, da ima umetnost magično moč."

Ejti Štih je poročena z Bolivijcem, z arhitektom Luciom, hvaležna, da je okolje, kjer živijo, njune otroke opremilo s socialnim čutom, saj se v Boliviji vsak dan srečuješ z velikimi socialnimi razlikami: "Vidiš, da svet ni zlato jajce in pred tem si ne smeš zatiskati oči."