Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rudi Vouk

06.06.2021


Rudi Vouk o problemu pozabe, učenju iz zgodovine, odgovornosti zakonodajalcev pri sprejemanju zakonov in avstrijski Koroški kot evropskem laboratoriju

Rudi Vouk je celovški odvetnik, ki je že vse življenje družbeno dejaven. Pravi, da v manjšinskih zadevah denar ne more biti vse. Koroški Slovenci so se 10. oktobra, ko zaznamujejo obletnico koroškega plebiscita, vedno bali, hkrati pa so veseli, da je 100. obletnica mimo, ker takšna praznovanja ne prinašajo nič dobrega.

"Imamo problem, da za naša vprašanja ni več nobene pozornosti in da počasi tonemo v pozabo. To je za manjšino najhuje, kar se ji lahko zgodi. Če hočeš reševati odprte zadeve, moraš najprej ustvariti pripravljenost politike, da se malo premakne." 

Že v mladosti ga je za branje navdušil njegov oče, ki je bil učitelj. Vedel je, katere knjige bi ga zanimale in takšne mu je prinašal. Tudi v slovenskem jeziku. Rudi Vouk pa ni bil nikoli odporen na krivice in ravnanje z manjšinami. Zanimala so ga ravnanja držav do manjšin, še posebno Avstrija, ki se je iz male države prelevila v velikanski historični mastodont in potem zopet nazaj na prvo, manjšo točko.

"Nisem razumel, kako to, da država, kot je Avstrija, ki dobro funkcionira in je pravna država, zapostavlja manjšinsko področje, na katerem se čisto nič ne premakne. To mi ni šlo v glavo, sem trmast človek in to je bil samo motiv za poznejšo poklicno odločitev."

Ob slovenski samostojnosti je bila na avstrijskem Koroškem velika evforija, navdušenje nad spremembami na bolje, nad partnerstvom z Avstrijo. Ljubljana je avstrijsko Koroško videla kot neke vrste zunanjepolitično berglo, kot edino možnost, kjer je lahko v času Jugoslavije izvajala samostojno politiko, po osamosvojitvi pa se je to hitro nehalo. Ni se sicer zgodila razdvojenost pri zastopstvu, se je pa začela kazati delitev na dve struji. Problem, ki je še danes dobro poznan v marsikateri državi.

"Mi se pustimo razdvajati. Mislim, da bi lahko tudi na tem področju Slovenija naredila kaj več. Ta razdvojenost je prišla najprej iz Ljubljane, ni bila naša iznajdba. Ideologija pri tem ne igra nobene vloge. Vse se vrti okoli pravic, ali si ali pa nisi zanje. Te pravice niso leve in desne, ampak kratko malo so za to, da se jih upošteva. Danes imamo opravka s čisto drugimi izzivi. Ni več delitve na levo in desno, ampak na to, ali se priznavamo k demokratičnemu liberalnemu sistemu in mišljenju ali pa k nekemu avtoritarno populističnemu. Mislim, da je danes to tisti glavni razkol v številnih državah."

 

Glasbeni izbor nedeljskega gosta:

Pepel in kri – Naj bo baby

Magnifico – Land of Champions

Laibach – The Whistleblowers

 


Nedeljski gost

871 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Rudi Vouk

06.06.2021


Rudi Vouk o problemu pozabe, učenju iz zgodovine, odgovornosti zakonodajalcev pri sprejemanju zakonov in avstrijski Koroški kot evropskem laboratoriju

Rudi Vouk je celovški odvetnik, ki je že vse življenje družbeno dejaven. Pravi, da v manjšinskih zadevah denar ne more biti vse. Koroški Slovenci so se 10. oktobra, ko zaznamujejo obletnico koroškega plebiscita, vedno bali, hkrati pa so veseli, da je 100. obletnica mimo, ker takšna praznovanja ne prinašajo nič dobrega.

"Imamo problem, da za naša vprašanja ni več nobene pozornosti in da počasi tonemo v pozabo. To je za manjšino najhuje, kar se ji lahko zgodi. Če hočeš reševati odprte zadeve, moraš najprej ustvariti pripravljenost politike, da se malo premakne." 

Že v mladosti ga je za branje navdušil njegov oče, ki je bil učitelj. Vedel je, katere knjige bi ga zanimale in takšne mu je prinašal. Tudi v slovenskem jeziku. Rudi Vouk pa ni bil nikoli odporen na krivice in ravnanje z manjšinami. Zanimala so ga ravnanja držav do manjšin, še posebno Avstrija, ki se je iz male države prelevila v velikanski historični mastodont in potem zopet nazaj na prvo, manjšo točko.

"Nisem razumel, kako to, da država, kot je Avstrija, ki dobro funkcionira in je pravna država, zapostavlja manjšinsko področje, na katerem se čisto nič ne premakne. To mi ni šlo v glavo, sem trmast človek in to je bil samo motiv za poznejšo poklicno odločitev."

Ob slovenski samostojnosti je bila na avstrijskem Koroškem velika evforija, navdušenje nad spremembami na bolje, nad partnerstvom z Avstrijo. Ljubljana je avstrijsko Koroško videla kot neke vrste zunanjepolitično berglo, kot edino možnost, kjer je lahko v času Jugoslavije izvajala samostojno politiko, po osamosvojitvi pa se je to hitro nehalo. Ni se sicer zgodila razdvojenost pri zastopstvu, se je pa začela kazati delitev na dve struji. Problem, ki je še danes dobro poznan v marsikateri državi.

"Mi se pustimo razdvajati. Mislim, da bi lahko tudi na tem področju Slovenija naredila kaj več. Ta razdvojenost je prišla najprej iz Ljubljane, ni bila naša iznajdba. Ideologija pri tem ne igra nobene vloge. Vse se vrti okoli pravic, ali si ali pa nisi zanje. Te pravice niso leve in desne, ampak kratko malo so za to, da se jih upošteva. Danes imamo opravka s čisto drugimi izzivi. Ni več delitve na levo in desno, ampak na to, ali se priznavamo k demokratičnemu liberalnemu sistemu in mišljenju ali pa k nekemu avtoritarno populističnemu. Mislim, da je danes to tisti glavni razkol v številnih državah."

 

Glasbeni izbor nedeljskega gosta:

Pepel in kri – Naj bo baby

Magnifico – Land of Champions

Laibach – The Whistleblowers

 


20.09.2015

Brane Gruban

Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.


13.09.2015

ROLF DIETER HEUER

Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.


06.09.2015

Rudi Tavčar

Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.


30.08.2015

Vojko Volk

Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.


01.08.2015

Meta Krese in Arne Hodalič

Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …


26.07.2015

Primož Premzl

Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.


21.07.2015

Rok Kofol

Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


19.07.2015

Popotnik Rok Kofol

Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


10.07.2015

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.


05.07.2015

Ana Vovk Korže

Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...


28.06.2015

Vlatko Stefanovski

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


14.06.2015

Dr. Matjaž Lunaček

Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.


07.06.2015

Dr. Matjaž Ličer

Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.


31.05.2015

Tina Maze

Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.


24.05.2015

Borut Činč

“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


17.05.2015

Dr. Aleš Kuhar

Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.


10.05.2015

Aurora Fonda

Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov