Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi?
"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."
Zabranjeno pušenje – Zenica blues
Pro Arte – Nemoj draga plakati
Bijelo dugme – Lipe cvatu
880 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi?
"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."
Zabranjeno pušenje – Zenica blues
Pro Arte – Nemoj draga plakati
Bijelo dugme – Lipe cvatu
Neveljaven email naslov