Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
25.09.2022 59 min

Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

"Zelo velike težave imam s pojmovanjem, da so za svojo izobrazbo, znanje in za svojo učno uspešnost odgovorni učenci sami in posledično njihovi starši, ki se premalo ali ne ukvarjajo dovolj z otroki. Jasno moram povedati: za rezultate, uspešnost, bi morala poskrbeti šola," je odločen dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

Bil je med redkimi, ki so v času epidemije koronavirusa na glas opozarjali na nedomišljene poteze v sistemu vzgoje in izobraževanja, svarili pred upadom znanja in razvrednotenjem ocen, predvsem pa opozarjali na vse večjo razslojenost in ranljivost otrok iz nespodbudnih okolij, ki v vse bolj tekmovalnem in individualiziranem svetu že tako plačujejo visoko ceno.

Kako ocenjuje vlogo učiteljev in kako vse močnejši vpliv staršev v šolskem sistemu, ki že vsaj dve desetletji ni doživel domišljene reforme? Zakaj so šolska kosila veliko več kot le obrok? Ali šolski sistem vsebine, ki bi prispevale k razvoju kritične, razmišljujoče in široko izobražene osebnosti podreja vsebinam, ki mlade usmerjajo v uporabno delovno silo, tudi za ceno tega, da dobivamo izobražence, ne pa nujno intelektualcev, so bile med drugim teme pogovora, v katerem je povedal tudi:"Težava je, da zlasti nižje poklicno izobraževanje postaja sistemski kot oz. zatočišče, kjer se zberejo tisti, ki jim nismo uspeli v zadostni meri omogočiti, da skozi osnovno izobraževanje razvijejo svoje potenciale."

O tem, da NPZji (nacionalno preverjanje znanja) niso zaznali velikih razlik v uspešnosti šolanja pred epidemijo in v času šolanja na daljavo: "Kaj NPZji merijo in kako občutljivi so? Če jih razumemo tudi kot pokazatelja nihanja v kakovosti izvajanja izobraževanja in izobrazbe, potem morajo taka nihanja zaznati. Sicer bi lahko kdo izpeljal, da pravzaprav ni nobene razlike, ali so otroci v šoli ali doma. Ne bi želel, da pride na oblast kak politik, ki bi mu bilo tako razmišljanje v kakšni ekonomski krizi blizu."


Nedeljski gost

882 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

25.09.2022 59 min

Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

"Zelo velike težave imam s pojmovanjem, da so za svojo izobrazbo, znanje in za svojo učno uspešnost odgovorni učenci sami in posledično njihovi starši, ki se premalo ali ne ukvarjajo dovolj z otroki. Jasno moram povedati: za rezultate, uspešnost, bi morala poskrbeti šola," je odločen dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

Bil je med redkimi, ki so v času epidemije koronavirusa na glas opozarjali na nedomišljene poteze v sistemu vzgoje in izobraževanja, svarili pred upadom znanja in razvrednotenjem ocen, predvsem pa opozarjali na vse večjo razslojenost in ranljivost otrok iz nespodbudnih okolij, ki v vse bolj tekmovalnem in individualiziranem svetu že tako plačujejo visoko ceno.

Kako ocenjuje vlogo učiteljev in kako vse močnejši vpliv staršev v šolskem sistemu, ki že vsaj dve desetletji ni doživel domišljene reforme? Zakaj so šolska kosila veliko več kot le obrok? Ali šolski sistem vsebine, ki bi prispevale k razvoju kritične, razmišljujoče in široko izobražene osebnosti podreja vsebinam, ki mlade usmerjajo v uporabno delovno silo, tudi za ceno tega, da dobivamo izobražence, ne pa nujno intelektualcev, so bile med drugim teme pogovora, v katerem je povedal tudi:"Težava je, da zlasti nižje poklicno izobraževanje postaja sistemski kot oz. zatočišče, kjer se zberejo tisti, ki jim nismo uspeli v zadostni meri omogočiti, da skozi osnovno izobraževanje razvijejo svoje potenciale."

O tem, da NPZji (nacionalno preverjanje znanja) niso zaznali velikih razlik v uspešnosti šolanja pred epidemijo in v času šolanja na daljavo: "Kaj NPZji merijo in kako občutljivi so? Če jih razumemo tudi kot pokazatelja nihanja v kakovosti izvajanja izobraževanja in izobrazbe, potem morajo taka nihanja zaznati. Sicer bi lahko kdo izpeljal, da pravzaprav ni nobene razlike, ali so otroci v šoli ali doma. Ne bi želel, da pride na oblast kak politik, ki bi mu bilo tako razmišljanje v kakšni ekonomski krizi blizu."

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov