Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar govorimo o žebljih in žebljarstvu, kovačih in kovanju večina Slovencev skoraj zagotovo najprej pomisli na Kropo, kjer stoji kovaški muzej in tudi v vigenjcu še kaj postorijo, ko si to zaželijo obiskovalci. Le redko kdo pa pomisli in obišče tudi sosednjo Kamno Gorico, ki pa jo je kovaštvo zaznamovalo na prav poseben način.
Razvoj naselja je v virih zaslediti od 15. stoletja naprej pod imenom Steinpüchel. Skupaj s Kropo je bila Kamna Gorica eno najpomembnejših središč fužinarskega žebljarstva v Sloveniji vse do 19. stoletja. Večstoletna tradicija kovanja je usahnila v prvi polovici 20. stoletja, ko so podrli velik plavž v središču vasi. Na mestu fužine je zdaj urejen park z mogočno lipo in spomenikom v obliki plavža, ki je posvečen žrtvam druge svetovne vojne.
Dvignjena nad vasjo kraljuje farna cerkev sv. Trojice in ob njej stara mežnarija. Do nje vodijo kamnite stopnice od vaške lipe, z vrha pa se odstira čudovit razgled na vas, kjer se druga k drugi stiskajo pristne fužinarske hiše s portali iz peračiškega tufa, majhnimi okni, zamreženimi s kovanimi mrežami v ozkih uličicah brez pravega reda.
Edinstven pečat kraju daje razvejana mreža vodnih kanalov. Tu se voda nikdar ne ustavi in njeno šumenje vas spremlja na vsakem koraku. Potok Lipnica, ki počasi vijuga skozi vas, je za poganjanje vseh potrebnih vodnih koles imel premajhen padec, zato so bili kovači primorani zgraditi jez na začetku vasi ter po umetnih kanalih – rakah, speljali vodo skozi vas.
Ena izmed značilnosti Kamne Gorice so torej potočki in prek njih speljani takšni in drugačni mostovi, ki jih je bilo nekdaj v samem kraju blizu štirideset, kar je bil razlog, da se je Kamne Gorice prijelo ime Male Benetke. Danes je mostov še vedno okrog petnajst, najbolj znamenit pa je lesen most, po katerem teče voda prek potoka Lipnica. Po kanalih in rakah pa tudi v resnici plujejo barčice – no ja, res, da samo enkrat letno, ko domačini na predvečer Gregorjevega obujajo stare kovaške običaje, ki so tu živi že od nekdaj.
Avtorica fotografij: Romana Erjavec
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628261780979″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kadar govorimo o žebljih in žebljarstvu, kovačih in kovanju večina Slovencev skoraj zagotovo najprej pomisli na Kropo, kjer stoji kovaški muzej in tudi v vigenjcu še kaj postorijo, ko si to zaželijo obiskovalci. Le redko kdo pa pomisli in obišče tudi sosednjo Kamno Gorico, ki pa jo je kovaštvo zaznamovalo na prav poseben način.
Razvoj naselja je v virih zaslediti od 15. stoletja naprej pod imenom Steinpüchel. Skupaj s Kropo je bila Kamna Gorica eno najpomembnejših središč fužinarskega žebljarstva v Sloveniji vse do 19. stoletja. Večstoletna tradicija kovanja je usahnila v prvi polovici 20. stoletja, ko so podrli velik plavž v središču vasi. Na mestu fužine je zdaj urejen park z mogočno lipo in spomenikom v obliki plavža, ki je posvečen žrtvam druge svetovne vojne.
Dvignjena nad vasjo kraljuje farna cerkev sv. Trojice in ob njej stara mežnarija. Do nje vodijo kamnite stopnice od vaške lipe, z vrha pa se odstira čudovit razgled na vas, kjer se druga k drugi stiskajo pristne fužinarske hiše s portali iz peračiškega tufa, majhnimi okni, zamreženimi s kovanimi mrežami v ozkih uličicah brez pravega reda.
Edinstven pečat kraju daje razvejana mreža vodnih kanalov. Tu se voda nikdar ne ustavi in njeno šumenje vas spremlja na vsakem koraku. Potok Lipnica, ki počasi vijuga skozi vas, je za poganjanje vseh potrebnih vodnih koles imel premajhen padec, zato so bili kovači primorani zgraditi jez na začetku vasi ter po umetnih kanalih – rakah, speljali vodo skozi vas.
Ena izmed značilnosti Kamne Gorice so torej potočki in prek njih speljani takšni in drugačni mostovi, ki jih je bilo nekdaj v samem kraju blizu štirideset, kar je bil razlog, da se je Kamne Gorice prijelo ime Male Benetke. Danes je mostov še vedno okrog petnajst, najbolj znamenit pa je lesen most, po katerem teče voda prek potoka Lipnica. Po kanalih in rakah pa tudi v resnici plujejo barčice – no ja, res, da samo enkrat letno, ko domačini na predvečer Gregorjevega obujajo stare kovaške običaje, ki so tu živi že od nekdaj.
Avtorica fotografij: Romana Erjavec
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628261780979″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov