So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo "snowdrop", snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti.

“V naših logih, v gozdovih ali negnojenih travnikih jih ni na milijone, na milijarde,” pravi dr. Jože Bavcon iz ljubljanskega botaničnega vrta, ki je pred kratkim raznolikost navadnega malega zvončka že drugič strnil v monografiji, za katero je – zanimivo – več povpraševanja na tujem.

“Zvonček ni rastlina pomladi, temveč zime. Kot puščica, ki prebije led, se požene na plan, nato pa se zemlji prikloni. Prebije lahko tudi do pol metra nanosa.”
– Dr. Jože Bavcon

Za na videz enovitim videzom navadnega malega zvončka se skriva izjemna raznolikost. Med sprehodom lahko srečate privihnjenega pasjezobca, bingljajoči bumerang, pegasti nos, krinolinco, pegasti duet, banana kvartet, sekstet, zelenega packa, srček …, le eno vrsto zvončka je izjemno težko najti, to je popolnoma beli zvončke. Bavcon ga je iskal več deset let in ga nazadnje našel na Kozjanskem.

V Slovenijo je zaneslo eno samo vrsto navadnega zvončka, od 19-ih, ki so razširjene od Evrope do Male Azije, različic pa je seveda ogromno.

“Različne vrste zvončkov so všeč različnim vrstam ljudi, v tem je njihova posebnost in na nek način njihova osebnost,” je prepričan Matt Bishop, ki se v britanskem okrožju Devon preživlja z vzgojo zvončkov. Ukvarjanje z zvončki se je namreč v Veliki Britaniji razpaslo v pravo manijo ali, kot pravijo temu, galantofilijo. Bishop slepa, da naj bi se z zbiranjem zvončkov na Otoku ukvarjalo od tri do štiri tisoč ljudi.

“Najdražji zvonček do zdaj so prodali prejšnji teden, na dražbi je zanj nekdo plačal 1390 funtov!”
– Matt Bishop

Fotografije zvončkov: Janez Medvešek