Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neandertalci so v jami Divje babe imeli družabno življenje, igrali so na piščal.
V razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega predalpskega hribovja leži Šebreljska planota. Do nje vodi strma, vijugasta, asfaltirana cesta, primerna tako za kolesarje kot tudi avtobuse. Na robu planote, pri svetem Ivanu, je res veličasten razgled na Cerkljansko hribovje s Kojco in Poreznom v ospredju ter Alpami v ozadju. Skoraj na sredini strmega, skalnatega pobočja, ki se razteza nad dolino Idrijce, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu – jama Divje babe, odkrita leta 1995. Leta 2005 so jamo in njeno okolico uredili v arheološki park.
“Divje babe naj bi bile mitološka bitja, dobre ženske, ki so pomagale prebivalcem pri poljedelskih opravilih, in so živele v jami.”
– Anja Tušar, predsednica Turističnega društva Šebrelje
Najdišče je bilo uradno odkrito pred skoraj 40-imi leti, najbolj intenzivno so ga raziskovali v letih od 1980 do 1999. Z različnimi postopki radiometričnega datiranja so določili, da so raziskane plasti v jami stare od 35 tisoč do 116 tisoč let. Arheologi so našli ostanke več kot 60 različnih živalskih vrst, kamenih in koščenih orodij in kurišč ledenodobnega človeka.
Daleč najpomembnejša najdba pa je neandertalčeva piščal, ki je temeljito spremenila našo predstavo o neandertalcu. Gre za neobičajno glasbilo, ki pravzaprav ni niti piščal niti flavta. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec z orodjem izdolbel štiri luknjice in rezilni rob na ustniku Letos mineva 20 let od njenega odkritja. Ker v teh dneh doživljamo nov vročinski val, velja dodati podatek, da je stalna temperatura v jami Divje babe 8 stopinj Celzija.
Čeprav so bile Šebrelje v času prve svetovne vojne v zaledju Soške fronte, se jih je vojna vihra kljub temu dotaknila. 140 mož in fantov je bilo vpoklicanih v avstrijsko vojsko. Tretjina jih vojne ni preživela. Italijanska letala so nekajkrat bombardirala Šebrelje. Spodaj na Reki so v bolniške barake sprejemali ranjence. In vendarle so bile Šebrelje tudi gostoljubno okrevališče in pribežališče borcem z bojišč. V Šebreljah pa se sicer lahko “posladkate” tudi s kulinarično specialiteto z geografsko označbo, s šebreljskim želodcem. Gre za zelo zahteven izdelek, ki potrebuje veliko nege, prešanja, čiščenja, obračanja. Tudi zato šebreljskega želodca ne izdelujejo v velikih količinah, njegova cena pa je v primerjavi s salamami razmeroma visoka. Velik pomen pri sušenju in zorenju želodca ima tudi posebna šebreljska mikroklima.
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neandertalci so v jami Divje babe imeli družabno življenje, igrali so na piščal.
V razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega predalpskega hribovja leži Šebreljska planota. Do nje vodi strma, vijugasta, asfaltirana cesta, primerna tako za kolesarje kot tudi avtobuse. Na robu planote, pri svetem Ivanu, je res veličasten razgled na Cerkljansko hribovje s Kojco in Poreznom v ospredju ter Alpami v ozadju. Skoraj na sredini strmega, skalnatega pobočja, ki se razteza nad dolino Idrijce, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu – jama Divje babe, odkrita leta 1995. Leta 2005 so jamo in njeno okolico uredili v arheološki park.
“Divje babe naj bi bile mitološka bitja, dobre ženske, ki so pomagale prebivalcem pri poljedelskih opravilih, in so živele v jami.”
– Anja Tušar, predsednica Turističnega društva Šebrelje
Najdišče je bilo uradno odkrito pred skoraj 40-imi leti, najbolj intenzivno so ga raziskovali v letih od 1980 do 1999. Z različnimi postopki radiometričnega datiranja so določili, da so raziskane plasti v jami stare od 35 tisoč do 116 tisoč let. Arheologi so našli ostanke več kot 60 različnih živalskih vrst, kamenih in koščenih orodij in kurišč ledenodobnega človeka.
Daleč najpomembnejša najdba pa je neandertalčeva piščal, ki je temeljito spremenila našo predstavo o neandertalcu. Gre za neobičajno glasbilo, ki pravzaprav ni niti piščal niti flavta. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec z orodjem izdolbel štiri luknjice in rezilni rob na ustniku Letos mineva 20 let od njenega odkritja. Ker v teh dneh doživljamo nov vročinski val, velja dodati podatek, da je stalna temperatura v jami Divje babe 8 stopinj Celzija.
Čeprav so bile Šebrelje v času prve svetovne vojne v zaledju Soške fronte, se jih je vojna vihra kljub temu dotaknila. 140 mož in fantov je bilo vpoklicanih v avstrijsko vojsko. Tretjina jih vojne ni preživela. Italijanska letala so nekajkrat bombardirala Šebrelje. Spodaj na Reki so v bolniške barake sprejemali ranjence. In vendarle so bile Šebrelje tudi gostoljubno okrevališče in pribežališče borcem z bojišč. V Šebreljah pa se sicer lahko “posladkate” tudi s kulinarično specialiteto z geografsko označbo, s šebreljskim želodcem. Gre za zelo zahteven izdelek, ki potrebuje veliko nege, prešanja, čiščenja, obračanja. Tudi zato šebreljskega želodca ne izdelujejo v velikih količinah, njegova cena pa je v primerjavi s salamami razmeroma visoka. Velik pomen pri sušenju in zorenju želodca ima tudi posebna šebreljska mikroklima.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov