Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med prebivalci kroži legenda, da naj bi nekdanji župan Josip Perme jamo odkril tako, da je padel vanjo
V času propagiranja prirodnih lepot naše Dolenjske si Vas dovoljujemo opozoriti na čudovito pozemsko Župana Permeta jamo na taboru pri Grosupljem!
Tako je v 30. letih dvajsetega stoletja na obisk maja leta 1926 odkrite Županove jame, ki leži v vasi Velike Lipljene južno od Grosupljega, vabilo Društvo za ureditev podzemskih vasi v Ponovi vasi pri Grosupljem. Jama, ki se je skoraj pol stoletja imenovala tudi Taborska jama, je poimenovana po takratnem županu občine Št. Jurij, Josipu Permetu, ki naj bi jamo sicer odkril zgolj po naključju.
“Med prebivalci kroži legenda, da je župan jamo odkril tako, da je vanjo padel. A to seveda ni res.”
– Damjan Viršek, predsednik Turističnega in okoljskega društva Grosuplje
Jamo so zaradi kapniškega bogastva za obiskovalce odprli že leto po odkritju, zanje so uredili leseno polžasto stopnišče. Damjan Viršek pove, da je “iz tega časa ohranjena tudi zanimiva fotografija, na kateri je napis o kazni za lomljenje kapnikov, ta je znašala deset takratnih dinarjev.” Poleti leta 1931 v Županovi jami prvič zasvetila luč, ki je svetila vse do začetka druge svetovne vojne, ko so električne žice sneli, da so lahko razsvetlili vas. Jama je bila tako zaprta vse do leta 1951.
V teh vročih dneh se lahko v jami precej shladite, stalna temperatura v njej je namreč 9,6 stopinj Celzija, prav vabljivo pa je tudi ime njenega naravnega vhoda – Ledenica – o katerem je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Jama ima osem dvoran, sedem jih je odprtih za turiste. Jama je precej akustična, zato v njej poleti priredijo tudi številne koncerte, ter precej razgibana; med približno eno uro trajajočim sprehodom boste prehodili kar 500 stopnic, med tem pa boste morda naleteli tudi na katerega od najznamenitejših prebivalcev Županove jame, netopirja podkovnjaka. Če vam po tem ostane še kaj energije, pa se lahko odpravite tudi na bližnji grad Turjak, na Muljavo, kjer stoji Jurčičeva rojstna hiša, Trubarjevo domačijo na Rašici ali katero izmed manjših jam ob izvirih reke Krke. Če želite svoj obisk jame še popestriti, priporočamo, da se tja odpravite 16. avgusta, ko boste na dogodku S harmoniko v Županovo jamo lahko uživali v glasbeni popestritvi kapniške kulise.
Fotografije: Marjan Trobec
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Med prebivalci kroži legenda, da naj bi nekdanji župan Josip Perme jamo odkril tako, da je padel vanjo
V času propagiranja prirodnih lepot naše Dolenjske si Vas dovoljujemo opozoriti na čudovito pozemsko Župana Permeta jamo na taboru pri Grosupljem!
Tako je v 30. letih dvajsetega stoletja na obisk maja leta 1926 odkrite Županove jame, ki leži v vasi Velike Lipljene južno od Grosupljega, vabilo Društvo za ureditev podzemskih vasi v Ponovi vasi pri Grosupljem. Jama, ki se je skoraj pol stoletja imenovala tudi Taborska jama, je poimenovana po takratnem županu občine Št. Jurij, Josipu Permetu, ki naj bi jamo sicer odkril zgolj po naključju.
“Med prebivalci kroži legenda, da je župan jamo odkril tako, da je vanjo padel. A to seveda ni res.”
– Damjan Viršek, predsednik Turističnega in okoljskega društva Grosuplje
Jamo so zaradi kapniškega bogastva za obiskovalce odprli že leto po odkritju, zanje so uredili leseno polžasto stopnišče. Damjan Viršek pove, da je “iz tega časa ohranjena tudi zanimiva fotografija, na kateri je napis o kazni za lomljenje kapnikov, ta je znašala deset takratnih dinarjev.” Poleti leta 1931 v Županovi jami prvič zasvetila luč, ki je svetila vse do začetka druge svetovne vojne, ko so električne žice sneli, da so lahko razsvetlili vas. Jama je bila tako zaprta vse do leta 1951.
V teh vročih dneh se lahko v jami precej shladite, stalna temperatura v njej je namreč 9,6 stopinj Celzija, prav vabljivo pa je tudi ime njenega naravnega vhoda – Ledenica – o katerem je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Jama ima osem dvoran, sedem jih je odprtih za turiste. Jama je precej akustična, zato v njej poleti priredijo tudi številne koncerte, ter precej razgibana; med približno eno uro trajajočim sprehodom boste prehodili kar 500 stopnic, med tem pa boste morda naleteli tudi na katerega od najznamenitejših prebivalcev Županove jame, netopirja podkovnjaka. Če vam po tem ostane še kaj energije, pa se lahko odpravite tudi na bližnji grad Turjak, na Muljavo, kjer stoji Jurčičeva rojstna hiša, Trubarjevo domačijo na Rašici ali katero izmed manjših jam ob izvirih reke Krke. Če želite svoj obisk jame še popestriti, priporočamo, da se tja odpravite 16. avgusta, ko boste na dogodku S harmoniko v Županovo jamo lahko uživali v glasbeni popestritvi kapniške kulise.
Fotografije: Marjan Trobec
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov