Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš pogled na izletu se ni odbijal od morske gladine, pogledali smo naravnost v morje. Nismo bili površinski, spustili smo se v globine. Ne zelo velike globine, saj slovensko morje s povprečno globino 17 metrov spada med relativno plitva morja, a to ne pomeni, da je dolgočasno ali pusto – ravno nasprotno.
46,6 kilometra je skupna dolžina slovenske obale. Za primerjavo – taka je tudi razdalja med Ljubljano in Radovljico. Ni veliko, a teh nekaj deset kilometrov obale skriva bogat podvodni svet.
“Prostorska pestrost je na majhnem območju tako velika, da lahko v enem samem potopu vidiš ogromno habitatnih tipov.”
Borut Mavrič, morski biolog
V Tržaškem zalivu je tako pester iz različnih razlogov, eden je gotovo plitvost in s tem temperaturna nihanja. Tudi podvodni svet ima letne čase. Alge in morske cvetnice pozimi v veliki meri izginejo, nadomestijo jih enocelični organizmi, ki izgledajo kot nekakšne sluzaste prevleke. Poleti se življenje vrne.
“Imamo majhno morje, ampak na specifičnih delih naše obale je mogoče videti vse vrste, ki so značilne za Jadran in Sredozemlje.”
Marjan Makuc, potapljaški inštruktor v Sub-net centru
Vse to ob obalo vnese precej dinamike, kar je za potapljače seveda zelo dobrodošlo. Razlog so predvsem kamnine, ki obdajajo morje – v Sloveniji je to fliš, ki je zelo krhek in se ob vsakem deževju spira v morje, kar povzroča slabšo vidljivost kot denimo na hrvaškem delu Jadrana, ki je večinoma apnenčast. A v Sloveniji je mogoče na zelo majhnem območju videti zelo veliko različnih habitatov. Kar pomeni precej različnih lokacij za potapljanje.
“Oprema postaja vse bolj zanesljiva. Že zelo dolgo nismo zabeležili nesreče zaradi opreme. Pomembno je, da se pravil, ki se jih naučimo, potem tudi držimo.”
Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze
Najglobja točka slovenskega morja leži 300 metrov od rta Madona, tam je morje globoko 38 metrov. Kraj je označen z 2500 kg težko betonsko piramido, na njej je narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Podvodni Triglav torej.
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Naš pogled na izletu se ni odbijal od morske gladine, pogledali smo naravnost v morje. Nismo bili površinski, spustili smo se v globine. Ne zelo velike globine, saj slovensko morje s povprečno globino 17 metrov spada med relativno plitva morja, a to ne pomeni, da je dolgočasno ali pusto – ravno nasprotno.
46,6 kilometra je skupna dolžina slovenske obale. Za primerjavo – taka je tudi razdalja med Ljubljano in Radovljico. Ni veliko, a teh nekaj deset kilometrov obale skriva bogat podvodni svet.
“Prostorska pestrost je na majhnem območju tako velika, da lahko v enem samem potopu vidiš ogromno habitatnih tipov.”
Borut Mavrič, morski biolog
V Tržaškem zalivu je tako pester iz različnih razlogov, eden je gotovo plitvost in s tem temperaturna nihanja. Tudi podvodni svet ima letne čase. Alge in morske cvetnice pozimi v veliki meri izginejo, nadomestijo jih enocelični organizmi, ki izgledajo kot nekakšne sluzaste prevleke. Poleti se življenje vrne.
“Imamo majhno morje, ampak na specifičnih delih naše obale je mogoče videti vse vrste, ki so značilne za Jadran in Sredozemlje.”
Marjan Makuc, potapljaški inštruktor v Sub-net centru
Vse to ob obalo vnese precej dinamike, kar je za potapljače seveda zelo dobrodošlo. Razlog so predvsem kamnine, ki obdajajo morje – v Sloveniji je to fliš, ki je zelo krhek in se ob vsakem deževju spira v morje, kar povzroča slabšo vidljivost kot denimo na hrvaškem delu Jadrana, ki je večinoma apnenčast. A v Sloveniji je mogoče na zelo majhnem območju videti zelo veliko različnih habitatov. Kar pomeni precej različnih lokacij za potapljanje.
“Oprema postaja vse bolj zanesljiva. Že zelo dolgo nismo zabeležili nesreče zaradi opreme. Pomembno je, da se pravil, ki se jih naučimo, potem tudi držimo.”
Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze
Najglobja točka slovenskega morja leži 300 metrov od rta Madona, tam je morje globoko 38 metrov. Kraj je označen z 2500 kg težko betonsko piramido, na njej je narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Podvodni Triglav torej.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov