Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo
Bolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah.
Zgodba se je začela, ko je zdravnik Viktor Volčjak dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina Janeza Peternelja. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo.
Bolnica Franja je takrat kot edina med partizanskimi bolnicami imela tudi lastno vojaško obrambo. V okolici so bili postavljeni mitraljezi in vojaška straža. In čeprav je bil sovražnik vsaj dvakrat v bližini, bolnice Franja ni odkril. Nikdar tudi ni bila izdana. Jo je pa leta 2007 uničila povodenj, ki
je odnesla skoraj vse barake.
Pomemben del zdravljenja je bilo tudi preganjanje slabe volje in črnih misli. In medtem ko so morali v marsikateri drugi bolnici šepetati, da jih sovražnik ne bi slišal, v Franji teh skrbi niso imeli, saj je šumenje Čerinščice preglasilo njihovo govorjenje in petje. V Franji so imeli tudi elektrarno na vodni pogon. Elektriko so potrebovali za razsvetljavo in rentgen.
583 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo
Bolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah.
Zgodba se je začela, ko je zdravnik Viktor Volčjak dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina Janeza Peternelja. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo.
Bolnica Franja je takrat kot edina med partizanskimi bolnicami imela tudi lastno vojaško obrambo. V okolici so bili postavljeni mitraljezi in vojaška straža. In čeprav je bil sovražnik vsaj dvakrat v bližini, bolnice Franja ni odkril. Nikdar tudi ni bila izdana. Jo je pa leta 2007 uničila povodenj, ki
je odnesla skoraj vse barake.
Pomemben del zdravljenja je bilo tudi preganjanje slabe volje in črnih misli. In medtem ko so morali v marsikateri drugi bolnici šepetati, da jih sovražnik ne bi slišal, v Franji teh skrbi niso imeli, saj je šumenje Čerinščice preglasilo njihovo govorjenje in petje. V Franji so imeli tudi elektrarno na vodni pogon. Elektriko so potrebovali za razsvetljavo in rentgen.
V Planini pri Rakeku je v furmanskih zlatih časih delovalo kar 42 gostiln. To nedeljo smo vas povabili na sprehod po Jamborni poti od Planine do Razdrtega, po kateri so furmani proti Trstu in ostalim pristaniščem tovorili ladijski les.
Spodnje in Zgornje ali pa kar Pirniče se večkrat znajdejo v rubrikah "aktualno". Bioplinarna, diskoteka, teleta ... Jih pa najdemo tudi v rubrikah, kjer so omenjeni kraji, primerni za odklop in izlet. Nekateri kolesarji so jih že odkrili, tisti, ki ne poganjajo pedal, jih bodo morda zdaj, ko imajo Pirniče tudi mestno avtobusno povezavo. Pa tudi če niste iz Ljubljane, boste tam dobili dozo zgodovine. Svete in posvetne. Tam sta namreč rojena dva znana Slovenca – komandir, ime druge vojne Franc Rozman Stane ter duhovnik in planinski maček Jakob Aljaž. Mimo njunih rojstnih hiš vodi učna pot od Straže do Aljaževine. In kaj je Straža? Ob toplem izviru so včasih perice ob perilu opravile tudi opravljanje. Odpravite se z nami! Pa brez opravljanja.
Naš tokratni izletniški cilj bo mesto na otoku, eno najstarejših in najmanjših mest - Kostanjevica na Krki.
Kdo ali kaj je determinator? Odgovor na to vprašanje bomo izvedeli v tokratnem gobarskem Nedeljskem izletu, v katerem tokrat ni v ospredju vprašanje ‘Kam?’ ampak ‘S kom?’. Gobarjenje je v Sloveniji stara “obrt”, a vse do konca 19. stoletja je nastalo le nekaj redkih zapisov o gobah v slovenskem jeziku. In prvo knjigo o gobah »Naše gobe«, ki jo je napisal celjski učitelj Ante Beg, smo dobili šele leta 1923. V šestdesetih letih so kot gobe po dežju začela rasti gobarska društva, danes jih pri nas deluje malo manj kot 30, združeni pa so pod okriljem Mikološke zveze Slovenije.
Naravni spomenik Dovžanova soteska je spomenik v pravem pomenu besede. V bližini Tržiča po zgodovini dobesedno hodite, fosili so namreč tam nekaj povsem običajnega. Kamnine si sledijo po lepo urejenih slojih. Pot denimo začenja rdeči peščenjak, ki dokazuje, da je bila 250 milijonov let nazaj na tem mestu puščava, ostale kamnine nadaljujejo zgodbo o zemeljski zgodovini do današnjih dni. Soteska pa ponuja še eno nenavadno priložnost: plezanje po ostankih koralnega grebena.
Na nedeljskem izletu bomo kolesarili po Krasu, in sicer po krajši izmed poti, vrisanih na novem kolesarskem zemljevidu “Kolo kulture Krasa”. Iz vasice Križ bomo krenili v Avber, nato v Ponikve, v Koprivo ter nazaj skozi Dutovlje in Tomaj. Z zanimivimi sogovorniki bomo odkrivali kraški značaj in razmišljali o tem, kako to, da so le dobrih 5 kilometrov narazen ustvarjali oziroma vsaj nekaj časa živeli kar trije veliki literati: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Ciril Zlobec.
Jesen je najlepša in najbolj živahna med vinogradi. Pesem trgačev grozdja sicer že zamira tudi v Kapelskih goricah, a boste slišali, da tam vsaj do Martinovega ne bodo poslušali zgolj pesmi vrelega mošta, pač pa se bodo poveselili še na kostanjevem pikniku, na katerega vas na kapelo vabijo prihodnjo nedeljo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Obiskali smo hišico za komponiranje Gustava Mahlerja, kjer so nastale njegove najlepše simfonije . . .
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Neveljaven email naslov