Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo

Bolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah.

Zgodba se je začela, ko je zdravnik Viktor Volčjak dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina Janeza Peternelja. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo.

Bolnica Franja je takrat kot edina med partizanskimi bolnicami imela tudi lastno vojaško obrambo. V okolici so bili postavljeni mitraljezi in vojaška straža. In čeprav je bil sovražnik vsaj dvakrat v bližini, bolnice Franja ni odkril. Nikdar tudi ni bila izdana. Jo je pa leta 2007 uničila povodenj, ki
je odnesla skoraj vse barake.

Pomemben del zdravljenja je bilo tudi preganjanje slabe volje in črnih misli. In medtem ko so morali v marsikateri drugi bolnici šepetati, da jih sovražnik ne bi slišal, v Franji teh skrbi niso imeli, saj je šumenje Čerinščice preglasilo njihovo govorjenje in petje. V Franji so imeli tudi elektrarno na vodni pogon. Elektriko so potrebovali za razsvetljavo in rentgen.