Sredi junija je minilo 90 let od odprtja kopališča na Mariborskem otoku, največjem naravnem rečnem otoku pri nas

Otok sredi Drave je nastal natanko tam, kjer je reka v času pred izgradnjo hidroelektrarn začela izgubljati svojo alpsko energijo in pustila naplavino. Mariborski otok je danes predvsem sinonim za kopališče, čeprav je mnogo več kot to, pravi Božidar Damjan iz Kamnice, mož, ki je popisal njegove zanimivosti. O gradnji kopališča je odločil svet mestne občine Maribor na seji 10. februarja leta 1927. Od sklepa mestnega sveta do otvoritve je torej minilo 40 mesecev in 5 dni. 15. junija 1930  so ob navzočnosti več kot 10 tisoč ljudi odprli kopališče Mariborski otok. Popoldne istega dne so že bila plavalna tekmovanja in telovadni nastop mariborskega Sokola. To je bilo takrat največje in najmodernejše kopališče v državi in v tem delu Evrope.

Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.

Prispevek je pripravil zgodovinar in novinar Radia Maribor Stane Kocutar na dan, ko je kopališče Mariborski otok praznovalo 90. rojstni dan.