Tokrat nas pot pelje na jugovzhod Slovenije, tik ob mejo s Hrvaško, kjer nas v vsej svoji idiličnosti pričakuje Bela krajina

Tam, kjer se svet ustavi, tam, kjer med brezami mirno teče reka Kolpa - tam najdemo očarljivo, a prepogosto prezrto Belo krajino. Odmaknjena od avtocestnega hrupa ta ohranja svojo preprostost in pristnost v zatišju siceršnjega slovenskega turističnega razmaha. Kljub bogati naravni in kulturni dediščini pa je tam pozimi turistično zatišje. Gre namreč za izrazito poletno destinacijo, turistični delavci pa veliko delajo na podaljševanju sezone, ki je sicer v veliki meri odvisna od temperature Kolpe.

"Predvsem bi radi omilili pritisk na reko v poletnih mesecih. Raje bi videli, da je julija in avgusta tukaj kakšen kopalec manj. Obiskovalci lahko tudi izven poletne sezone na izobraževalnih tablah ob sprehodu marsikaj spoznajo - v Krajinskem parku Kolpa imamo 73 naravnih vrednot in 24 kulturnih spomenikov." - Boris Grabrijan, direktor Krajinskega parka Kolpa

Stopnic ne želijo preskakovati. Zavedajo se, da lahko samo s premišljeno promocijo ohranijo vizijo butičnosti in ozaveščenost o tem, da njihovo lokalno okolje enostavno ni kos množičnim obiskom prenatrpanih avtobusov. Matjaž Pešelj, direktor podjetja Gostinstvo in turizem Metlika, si želi in upa, da bodo v prihodnosti v Beli krajini živeli od narave, a hkrati ohranili njeno avtentičnost.

"Poskušamo ne samo govoriti o zelenem, trajnostnem in petzvezdničnem. To želimo tudi zares živeti. Naše namestitve so prilagojene sodobnemu gostu, o naši viziji pa turiste tudi ozaveščamo. Želimo si, da iz Bele krajine odnesejo čim več spominov, hkrati pa tukaj pustijo čim manj odtisa." - Matjaž Pešelj

Pogovarjali smo se tudi z direktorico razvojno-informacijskega centra Bela krajina Barbaro Papež Lavrič in mlado kantavtorico ter turistično delavko Klaudijo Jaketič.