Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Skozi poletno noč bo šepetala poezija, prepletan z odlomki iz romana o življenju največje ameriške pesnice, ki za časa življenja ni izdala nobene pesniške zbirke, danes pa ima kultni status med mnogimi bralkami in bralci po svetu. Prvi zvezek njene poezije smo pred tremi letu dobili tudi v slovenščini, v sijajnem prevodu Tadeje Spruk. Obsega 298 pesmi, napisanih med leti 1850 – 1861. Emily Dickinson je živela in ustvarjala v odmaknjenosti, a vendar je bila ves čas v živem stiku z zunanjim svetom. Strastno je prebirala knjige in časopise, si dopisovala z znanci, prijatelji in sorodniki. Ohranjenih je okoli tisoč. Njena pesniška zapuščina pa obsega 1800 pesmi. O moči poezije pravi: “Če preberem knjigo, ob kateri moje telo oledeni in ni več ognja, ki bi me lahko ogrel, vem, da je to poezija. Če fizično čutim, kot bi mi nekdo odrezal vrh glave, vem, da je to poezija. Le po tem dvojem jo prepoznam. Jo je mogoče prepoznati kako drugače?” V svet poezije Emily Dickinson vas bo popeljala avtorica oddaje Nada Vodušek.
Nočni program prinaša obilico glasbe izpod peresa mladega slovenskega skladatelja - slišali bomo koncertna in komorna dela, za katera je prejel že marsikatero nagrado, potopili pa se bomo tudi v svet muzikala – izvirno slovenskega. Družili se bomo z grofi Celjskimi, pokukali v Butale in se poigrali s Kurami. V studio bosta prišla člana glasbene dinastije Firšt – sinova skladatelja Nenada Firšta - in sicer skladatelj in pianist Leon, eden najvidnejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, ki je ustvaril je že več kot 100 raznovrstnih skladb, ki jih redno izvajajo v Sloveniji in tujini, ter kontrabasist, pedagog, producent in direktor Hiše kulture Celje Miha Firšt. Gostila ju bo Lucija Grm. Nočna voditeljica bo Lucija Grm!
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru z dr. Katarino Zadnik. Oddajo bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nelfi Depangher je prvo ime slovite zasedbe Faraoni. Bobnar, skladatelj, pisec besedil in, ob vsem oz. predvsem, mož na mestu. Za pričevanja o porodnih krčih slovenskega rocka, o lagodju hotelskih teras, občedomovinski slavi, segajoči do Kube in ZDA, o festivalih in produkciji slovenske pop glasbe, veličastnem glasbenem dogodku ob »šumljanju« Simonovega zaliva ter usodah številnih glasbenih sopotnikov - bo Nelfi Depangher vsekakor pravšnji sogovornik. Kot nalašč je splet okoliščin botroval prav posebni »fešti«, ki jo v nedeljo za občinski praznik mesto Izola poklanja svoji največji glasbeni skupini. Tudi o tem se bosta v nočnem programu Radia Slovenija, ki bo v prednočju festivala Melodije morja in sonca potekal iz studia Radia Koper, pogovarjala z gostiteljem Armandom Šturmanom. Vabljeni k poslušanju …
Na nočni obisk prihaja Borut Peršolja, po izobrazbi magister geografskih znanosti, ki ga je življenjska pot neločljivo povezala z gorami. O mnogih pogledih nanje piše na blogu z naslovom Razgledi in ob tem pravi, da hodi, pomaga, piše in zardeva. Z objavami, ki jih ustvarja že skoraj 15 let, pa se želi prepričati, da ni sam - in širi svoja znanja. Teh je zelo veliko. Gorniškim razmislekom Boruta Peršolje, ki je sicer zaposlen kot vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora, boste lahko prisluhnili po polnoči.
Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanje o dojemanju sveta okrog nas. Gostja bo dvojna doktorica znanosti s področja fizične geografije in varstva okolja Ana Vovk. Kako z vsestransko povezujočo obravnavo kozmosa, okolja ter ljudi in s holističnim načinom izboljšati življenje na različnih področjih in zakaj je revitalizacija posameznika osnova za razvoj novega znanja in neposredne povezave teorije s prakso za vse generacije? Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.
Od nekdaj ima odlično uho za izzivalno, drugačno muziko. Jazz, blues, improvizirano glasbo, afriške godbe je poslušalkam in poslušalcem Radia študent odkrival dolga desetletja, vse od osemdesetih let preteklega veka. Iz sociologije kulture je doktoriral z disertacijo o neodvisni novi muziki in družbenih bojih glasbenih formacij v neoliberalnem New Yorku. Leta 2017 je pri založbi Studia humanitatis objavil monografijo Nova muzika v New Yorku, neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Nočni pogovor bo sprehod skozi raznolike godbe in glasbene scene. Tudi skozi njihove družbene kontekste, seveda, saj glasba vznika znotraj njih in se z njimi prepleta. Sociolog kulture, glasbeni publicist, prevajalec in kritik Ičo Vidmar je nočni gost Nade Vodušek.
Hribi v lepih poletnih dneh kar kličejo k sebi, le ozreti se je treba proti njim. Ena tistih, ki doline pogosto zamenja za planine, je mlada vplivnica Neja Jesenko. Krasni in neponovljivi razgledi, čudovita narava, popolna samota, ki jo zmoti kvečjemu kaka plašna žival, so zanjo eno najlepših doživetij. Od dni, ko je sledilce na platformi Instagram osvajala s fotografijami dih jemajočih fotografij sončnih vzhodov, se je do danes spremenilo zlasti to, da ji, t.i. influencerstvo zavzame več kot le delovni čas. Tu so še njena ljubezen do poročne fotografije, kolesarjenja in potovanj. Neja Jesenko pravi, da privlačiš to, kar si. Najbrž pa niste vedeli, da jo privlači tudi izdelava posebne, starinske strešne kritine, imenovane špičak, ki jo pomaga izdelovati očetu. O vsem se bo ob polnoči z njo pogovarjala Vesna Topolovec.
Koliko 19-letnic poznate, ki so že lastnice svoje kavarne, čokoladnice in slaščičarnice? Hana Kotar, ki prihaja na Nočni obisk, je verjetno ena redkih, če ne celo edina v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tem. Pravkar je končala srednjo šolo, a se že nekaj časa preizkuša tudi kot mlada podjetnica, pod blagovno znamko Mama Paula pa uspešno trži vse bolj iskan domači sladoled, lastne čokolade in tortice. Kako se je znašla v svetu slaščičarstva, kako je znanje pridobivala doma in v tujini, zakaj prisega le na najbolj kakovostne in izključno naravne sestavine, kaj naredi dobro čokolado in kaj ta sladka pregreha pomeni njej ter kdo je bila mama Paula, bo Hana Kotar povedala Andreji Čokl v prvi uri nedelje.
Kako postati podjetnik je lahko velik izziv. Potrebujemo dobro idejo in vizijo. Predvsem pa moramo verjeti vase. Tako sta svojo podjetniško pot začrtala Pija Vrezner in Primož Sila, par iz Gradišča pri Divači. Povezuje ju ljubezen do psov. Ona piše pisati bloge, iz katerih veje čista iskrenost nekoga, ki se spopada s takšnimi in drugačnimi razmišljanji o vzgoji in odnosu s psom. On si je zamislil pas, ki vsebuje vse nujne pasje pripomočke za vadbo ali aktivni sprehod. Res, da sta šele na začetku svoje poti, vendar pa kvaliteta pasje opreme, ki jo izdelujeta in dopolnjujeta, govori sama zase. Loredana Vergan ju je povabila v nočni program.
»Nikoli ni prepozno, da postaneš nazaj to kar v resnici si. Začni se smejati tam, kjer si se včasih jezil in spremeni svojo pripoved«, med drugim pravi nocojšnji gost, Boštjan Polanec. Svojo karierno pot je začel kot grafik, nato je stopil v svet lepotne industrije, se spogledoval z modo in danes menedžer za ideje in trener za komunikacijo. Izkušnje, vtise in predvsem lekcije življenja pa je sedaj zbral v knjižnem prvencu #pridige. Koronsko leto je izkoristil še za stvari, ki jih do sedaj še ni uspel realizirati. Vzporedno je začel brati sveto knjigo islama, Koran in Sveto pismo. Kako so potekali ti prehodi med različnimi obdobji življenja? Katera (spo)znanja so bila zanj najpomembnejša? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo Boštjan Polanec zaupal Sandiju Horvatu.
V nočnem programu se bomo odpravili v Bistro, v nekdanji kartuzijanski samostan, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, ki prav letos praznuje 70.let in je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Z zanimivimi sogovorniki se bomo sprehodili skozi zgodovino, se ustavili v sedanjosti in pokukali v prihodnost. Nato pa bomo do zgodnjih jutranjih ur spregovorili o zdravilnem učinku pink ponga in o zdravju oči, glasbeno in govorno pa vam bomo popestrili noč Marko Banda, Kevin Koradin in Nino Ošlak. Gostitelj: Robert Zajšek.
Strastna in polnokrvna umetnica, plesalka, koreografinja, režiserka, scenaristka in učiteljica Lucija Kuntarič, hči kinooperaterja v rodni Kostanjevici na Krki, se je v umetnost zagledala že kot deklica. Pri 15-ih jo je doletela posebna čast, ko je nastopila na najbolj pomembnem dogodku doma, na znamenitem »perforcenhausu«, kjer je smela plesati kan kan. Odtlej se je pisala zgodba o Harlekinkah, plesni skupini, kjer se je kalilo vsaj 300 plesalk. Lucija se je kot režiserka in scenaristka podpisala tudi pod bleščeče prireditve, ki so doživele več deset ponovitev in stoječe ovacije. Ob izteku šolskega leta, ki je zanjo zmeraj eno težjih sloves, saj s svojimi učenci splete posebno vez, se bo s to, posebno damo, o njeni bogati življenjski poti pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.
"Če že ne morem leteti, naj vsaj pojem" z mislijo ameriškega skladatelja in tekstopisca Stephena Sondheima začenja avtobiografijo na svoji spletni strani ena najvidnejših slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim edinstvenim glasom in glasovnim razponom, izjemno odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega od opere, samospeva in drugoih klasičnih vokalno-instrumentalnih del do šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. V nočnem programu bomo nekaj iz tega repertoarja zavtreli tudi ob pogovoru Lucije Grm z nenadkriljivo vokalistko Nuško Drašček.
Primož Lukežič (1983) se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati leta 2008, ko je na ogled postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat se jih je, tako samostojnih kot skupinskih, nabralo že kar nekaj, prav tako tudi mentoriranj na raznih foto dogodkih in delavnicah. Je diplomant fotografije Visoke šole za storitve VIST, kjer od leta 2015 kot strokovni sodelavec tudi predava predmet reklamne in modne fotografije na Oddelku za fotografijo. Diplomiral je na temo Napetost med elementi pri inscenirani fotografiji, zato ne čudi, da mu je najbližja zvrst inscenirana cinematska fotografija, kjer "neprestano iščem napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarjam željeno naracijo". Vse bližnja pa mu, zaradi svoje intimnosti in»večnosti«, postaja tudi portretna fotografija. Kot uveljavljen modni in komercialni fotograf ima med naročniki tudi številna znana imena, zanj pa je pri ustvarjanju zelo pomembna ekipa s katero dela, saj sodeluje s priznanimi slovenskimi kostumografi, modnimi oblikovalci, frizerji in maskerji. Tudi letos je del tradicionalnega bienalnega fotografskega festivala Foto VIST (21.6. - 2.7.), ki osvetljuje različne vidike rabe fotografskega medija in je zasnovan kot platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj ter prostor za mreženje znotraj fotografskega prizorišča v Sloveniji.
Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič - zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja in kolumnist Dela bo naš sogovornik na nočnih valovih Radia Koper. Ob trideseti obletnici neodvisnosti se bomo z njim pogovarjali o poti, ki jo je Slovenija prehodila v tem obdobju in o dogodkih, ki so jo najbolj zaznamovali. Tudi o tem, zakaj nismo postali druga Švica kot so nekateri politiki obljubljali pred 30imi leti ter kakšna družba smo postali in kam gremo. Seveda s sogovornikom ne bomo mogli mimo trenutnih družbeno političnih dogodkov. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.
Toplo, vroče, poletna noč. Ja, tudi pesem Poletna noč boste slišali takoj na začetku nočnega programa. Če vam vročina in polna luna ne bosta pustili spati, pa le pokličite voditeljico nočnega programa Mojco Blažej Cirej in si dajte duška. Njej pa kakšno šalo.
Gostja po polnoči bo Taja Vovk van Gaal, zgodovinarka in sociologinja, vrsto let direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani, do upokojitve v začetku letošnjega leta pa kreativna direktorica Hiše evropske zgodovine v Bruslju. V pogovoru med drugim o tem, kaj je prepričalo komisijo, da se je odločila prav za slovensko strokovnjakinjo in kakšen je ugled naših muzejev in galerij po svetu. Konec tedna se začenja Festival Lenart, zato smo pripravili nekaj utrinkov iz prejšnjih festivalov, napovedali pa bomo tudi Parado ponosa, ki bo po dveh letih to soboto ponovno v Mariboru. Vaša nočna voditeljica bo Darinka Čobec.
Oddaja Sami naši prinaša pogovor z enim izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, Safetom Zecem. V galeriji Obala si lahko do konca meseca ogledamo njegovo razstavo in sicer cikla Exodus in Objemi. V oddaji sami naši ne zamudite tudi zgodbe o Zvezi hrvaških društev Slovenije, ki letos praznuje svojo pet in dvajseto obletnico, izvedeli pa boste nekaj več tudi o glasbilu guslah, pomembni kulturni dediščini Srbije.
Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma. O umetnosti poslušanja Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo. Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. ** O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku? Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo. Od psihologije do antropologije. Od filozofije do umetnosti. Od besede. Do izkušnje. Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Neveljaven email naslov