Težko si je predstavljati, da samo 4 osebe v studiu nacionalnega radia lahko pograbijo eno tono težko breme ter ga dvignejo od tal. Je pa res, da niso kdorkoli – so del slovenske reprezentance Firefighter Combat Challengea, sicer v sestavi Domen Pavlič, Matic Zupan, Gregor Stanonik, Anže Habjan, Amer Čosič in Mateja Pretnar. Odpravljajo se na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 9.11.2014 v Phoenixu. Lansko in letošnje leto so dokazali, da so najboljši v Evropi, zato tudi na svetovnem prvenstvu pričakujejo najboljše rezultate. Kdo so, kako trenirajo, kako je to tekmovanje prišlo k nam in kaj počnejo, kadar niso gasilci, so v noči na petek v studiu nacionalnega radia spregovorili z voditeljem Juretom K. Čoklom. Ameriško tekmovanje, ki je k nam prišlo pred petimi leti, izvira iz fizičnega preizkusa za poklicne gasilce. Tamkajšnji strokovnjaki, med katerimi je bil najbolj zaslužen za razvoj tega preizkusa dr. Paul O. Davis, so združili prvine, ki naj bi jih gasilci obvladali, če naj bi bili kos izzivom, ki jih prinaša ta poklic. Razvili so test, katerega rezultat se je meril s časovnimi enotami. Kaj kmalu so kandidati za gasilce začeli tekmovati med seboj in razvilo se je tekmovanje, kakršnemu na svetu ni para, je povedal Anže Habjan, prvi slovenski gasilec, ki je nastopil na tem tekmovanju. A pot do prireditve tekmovanja pri nas je bila še dolga, predvsem pa v veliki meri povezana z lastnimi sredstvi. Vendarle je po petih letih zanimanje za to športno panogo vedno večje, naši tekmovalci pa sodijo v sam svetovni vrh. Do tja so potrebovali nekaj let natančnega in zavzetega treninga ter tudi precej odrekanja, je pojasnil Domen Pavlič. Posebno poglavje je tudi hrana - tekmovalci v FFCC morajo za dosego svojih ciljev paziti tudi na tem področju, zato se sladkorju, maščobi in alkoholu izogibajo. Po mnenju Gregorja Stanovnika in Matica Zupana bi tovrstnih tekem lahko bilo še več, saj bi to pomenilo več treningov in posledično boljše rezultate za vse, a je organizacija za kaj takega zaenkrat prezahtevna. Je pa pri nas po mnenju naših gostov dovolj prostora tudi za druga podobna tekmovanja, ki se s FFCC ne izključujejo. Prej nasprotno, povedo, gre za dopolnjevanje, ki ima vedno tudi pozitivne strani. Sami so se sicer uspešno preizkusili tudi v drugih tekmovanjih, vendar jim je ameriška inačica najbolj všeč.Odločitev za to najdejo predvsem v dejstvu, da je na tem tekmovanju vedno dobro vzdušje. 'Vsi smo kot velika družina', pove Anže Habjan. 'Navijamo za naše nasprotnike in oni za nas. Tega ne vidiš prav pogosto'. Letos jih čaka odhod v ZDA, kjer bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu. Njihov cilj je jasen in glede na rezultate, ki so jih dosegli letos, tudi dosegljiv - domov želijo prinesti medaljo s svetovnega prvenstva. 'Možnosti imamo, pripravljeni smo dobro in formo smo stopnjevali prav za svetovno prvenstvo', pove Domen. 'Vendar moraš imeti za medaljo vedno tudi nekaj sreče', doda Matic. Fantje so tudi izven tekmovalne proge videti kot tesno povezana, homogena ekipa. Kar govorijo, tudi kažejo. Kako lepo bi bilo, če bi se športnega in tovariškega duha, ki ga spodbuja to tekmovanje, znali nalesti tudi drugi - pa naj bodo gasilci ali ne ...