Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Na nočni obisk smo povabili pesnico in zapisovalko lepih misli, Katjušo Kosovel. Pred leti se je odločila, da se odpove udobju redne službe in se v celoti posveti besednemu ustvarjanju. Na Facebooku je ustvarila stran Ulica lepih misli, kjer ponuja obiskovalcem v branje svoje misli in pesmi. Z leti se jih je nabralo toliko, da so svoje mesto dobile tudi v knjižni obliki. Tri pesniške zbirke tako razkrivajo njene misli in pesmi o življenju, sreči, ljubezni, prijateljstvu, resnici in o drugih občutjih, ki nas spremljajo vsak dan. Na nočni sprehod po Ulici lepih misli je Katjušo Kosovel povabil Boštjan Simčič.
Nočni obisk bo tokrat minil v znamenju samosvoje, melodične in čutne glasbe. Združevali bomo harmoniko in kitaro, v goste pa prihaja harmonikar Marko Brdnik, ki se bo po lanskoletnem izidu plošče z naslovom Leta, ki je požela kritike s pohvalami, z Urošem Rakovcem v Mladinskem gledališču na posebnem koncertu predstavil slovenskemu občinstvu. Marko redno komponira tudi glasbo za različne režiserje, v zadnjih letih je še posebej odmevala glasba za predstavo Pavla nad prepadom, ob tem pa sodeluje tudi z mnogimi domačimi in tujimi glasbenimi zasedbami. Njegovo ustvarjanje in tudi znanje, ki ga je pridobil na šoli v nemškem Trossingenu in na Berklee college of music v Bostonu boste spoznali po polnoči.
V nočnem programu bo voditelj Zoran Turk v mariborskem studiu gostil popotnico, sicer pravnico Katjo Drnovšek, ki se je nedavno vrnila iz Gruzije. Pobliže nam bo predstavila to zanimivo in še precej neraziskano obmorsko državico v Vzhodni Evropi, deželo mnogih naravnih lepot in gostoljubnih ljudi.
Deževno septembrsko sredo začenjamo z obilico sonca in s tropskim podnebjem. Na nočni obisk prihaja nogometni navdušenec Luka Jesih, ki je pred sedmimi leti, ko se je udeležil svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški Republiki, spoznal, da si bolj kot karkoli drugega želi potovati po svetu. Od takrat je prepotoval številne eksotične destinacije v Afriki in Aziji, povsem pa se je zaljubil v Južno in Srednjo Ameriko. Izkušnje s svojih potovanj bo po polnoči delil z voditeljem Juretom Čepinom.
Ko sta se pred šestimi leti spoznali, nobena od njiju ni bila prav nadušena nad drugo. A od takrat, ko sta Natja Levec in Mariša Jagodič prvič skupaj stopili na oder, sta postali neločljiva dvojica. Njuna prva predstava je bila Snežna kraljica, izkušnje pa sta nabirali ne le v predstavah, temveč tudi v glavnih vlogah muziklov Company, Pepelka in Annie. Pravita, da so glasba, petje in ples nepogrešljiv del njunega vsakdana, delček vsega pa boste lahko slišali tudi v nočnem programu v prvih urah novega tedna, v katerih bosta Natja in Mariša poklepetali z voditeljico Tadejo Bizilj pa tudi zapeli in se vživeli v različne vloge.
Prvotna domovina plumerije je Srednja Amerika, danes je ta tropska rastlina razširjena po vsem svetu. Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmičevja, ki cvetijo v različnih barvah in oblikah, odlikuje jih močan in edinstven vonj. Ljubitelji teh eksotičnih rastlin se povezujejo tudi v Sloveniji, med njimi je Vik Kovačec, ki bo razril skrivnosti o vzgoji in negi teh rastlin tudi pri nas.
Pregovora, da ima mornarski kruh sedem skorij, ne bo pozabil niti nocojšnji gost. Kapitan dolge plovbe, Marjan Gorup iz Šmarij pri Sežani, je v 40 letih potovanja po morjih doživel že vse mogoče, od eksotičnega življenja, plovbe, do poveljevanja na tovornih in luksuznih potniških ladjah. Bil je še v tisti generaciji pomorcev Srednje pomorske šole v Piranu, ki so strokovno teorijo lahko preizkusili med dveletnim pripravništvom na Splošni plovbi in se zapisali med izkušene navtike. Življenje in delo morjeplovcev, romantika in prihodnost poklica bodo iztočnice nočnega obiska.
Zakaj je navijanje za nogometno moštvo tako privlačno, da se navijači največjih klubov združujejo v skupine tudi izven držav, v katerih ti klubi igrajo? Zakaj je podpora moštvu lahko način življenja? Kaj pomeni biti del nečesa, kar postaja bolj podobno religiji kot navijanju za kolektivni šport? Morda to, da nikoli ne hodiš sam? Takoj po polnoči se bodo v studiu voditelju Juretu K. Čoklu pridružili Tomaž Račič, predsednik in člani navijaške skupine nogometnega kluba Liverpool iz Slovenije!
Dvajset let mineva od ustanovitve Kinološkega društva za reševalne pse – REPS Maribor; v dveh desetletjih so izšolali več generacij psov in vodnikov, sodelovali pri mnogih reševalnih akcijah in našli številne pogrešane osebe. In znova se potrjuje rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, meni Darinka Lečnik Urbancl, vodja intervencijske enote REPS Maribor, ki bo gostja po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Svoboda, dopust, dogodivščine, sanje. Asociacije, ki so jih na ljubljanskih ulicah povedali mimoidoči, ko smo jih vprašali, na kaj najprej pomislijo ob besedi letenje. Kakšen pa bo odgovor Boruta Podgorška, gosta nocojšnjega Nočnega obiska? Želja, da bi pilotiral bojno letalo, se je razblinila za vrati naborne komisije. Vendar se mu je pot do letalstva, ki mu je pod kožo zlezlo že v času študija na Strojni fakulteti, vseeno odprla. Danes je novinar, obiskovalec največjih letalskih sejmov, ustanovitelj in lastnik portala Sierra5.net in ne nazadnje potnik v letalih, ki letijo v najbolj vznemirljive kotičke sveta. Z Borutom Podgorškom bomo noč s torka na sredo preživeli visoko. Njegov sopotnik bo tokrat Iztok Konc.
Kakovost vina najbolje pozna sommelier, kakovost kave pa »q-grader«. In prav tako kot velja, da pri vinu lahko poiščemo skladnost s hrano, enako velja za kombiniranje kave s hrano. S pomočjo Tomaža Zajelšnika in Alexandra Niña Ruiza, ki delata v svoji butični prodajalni kave, bomo spoznavali še neodkriti potencial tega črnega napitka in prepoznavali neskončne nianse njenih okusov, na katere na svoj način vpliva prav vsak člen v verigi na poti iz plantaže do skodelice. Pridružite se nam v ponedeljek po polnoči!
Taras Birsa, višji policijski inšpektor, se loti raziskovanja umorov na Gorenjskem. Prvo, obglavljeno žrtev mlade ženske, najdejo na obrežju Bohinjskega jezera. Članek iz črne kronike? Ne – Taras je glavna oseba Jezera, kriminalnega romana, ki bo doživel tudi televizijsko podobo. Nočni gost Darje Groznik bo avtor romana Jezero, Tadej Golob, pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist. Eno od njenih vprašanj pa prav gotovo: ali se mu že poraja kriminalistični zaplet, ki ga bo v prihodnjem romanu spet reševal inšpektor Taras. Idej iz vsakodnevne črne kronike zagotovo ne manjka.
Veliko je ljudi, ki se na kolesu vozijo v službo, še več je tistih, ki se z njim rekreirajo in se z drugimi primerjajo na tekmah, nekaterim je vrtenje pedal celo poklic, najboljšim tudi dober zaslužek. Nekaj pa je tudi ljudi, ki jih ne zanimajo slava, medalje in denar, saj na kolesu iščejo skrajne meje vzdržljivosti svojega telesa in uma – pravijo jim ekstremni kolesarji. Potem ko je lani počez prekolesaril Ameriko, pred kratkim pa podolgem še Japonsko, ni nobenega dvoma, da mednje spada tudi Andrej Zaman, ki bo svoje kolesarske avanture, katerih skrajni domet je dirka okoli sveta, predstavil v tokratnem nočnem pogovoru. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.
Od ustvarjalca alternativnega gledališča, dramaturga, umetniškega vodje festivala Exodos, gledališkega kritika, publicista, sekretarja Nacionalnega sveta za kulturo in še kaj, do direktorja uspešnega javnega zavoda. Iz zapuščene ljubljanske kinodvorane je z ekipo ustvaril živo in živahno prizorišče, na katerem lepo premešana publika uživa na gosto posejanih dogodkih. Center urbane kulture Kino Šiška vodi od leta 2009. Živi dvojno življenje: urbano v Ljubljani in podeželsko v Markovcu v Loški dolini, kjer domuje in obdeluje zemljo. Promotor mestne kulture in ruralec v eni osebi – oboje počne z velikim veseljem. Simona Karduma je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na celjskem Starem gradu so nedavno odprli stalno razstavo mučilnih naprav iz obdobja od 16. do 18. stoletja Teater groze. Razstavo spremlja tudi dvojezična zloženka, ki skozi besedilo obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike. Po razstavi nas bo popeljal avtor te razstave, zgodovinar, znanstvenik svetnik Inštituta za novejšo zgodovino in strokovnjak za novoveško kazensko pravo dr. Andrej Studen, ki je tudi raziskovalec številnih marginalnih skupin in prezrtih zgodovinskih vprašanj. Razložil bo tudi zgodovinsko ozadje obdobja, ki ga je zaznamovalo strašno in okrutno nasilje nad človeškim telesom. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Nataša Mikelj živi v vasici v Lipniški dolini pod Jelovico. Doma imajo majhno kmetijo s kozami, racami, kokošmi in velikim sadovnjakom. Pravi, da ji prav življenje z naravo in v naravi daje vedno novo energijo, moč in ideje. Natašo pot v službo vsako jutro pripelje v Radovljico. Tam že drugi mandat vodi lokalno turistično organizacijo, pri kateri so letošnje poletje zabeležili odličen turistični obisk. Zdi se, da ima Nataša Mikelj turizem zapisan že v svojih genih. O službi, domu in družini, pa o potovanjih in najljubših hobijih bomo z Natašo Mikelj govorili nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Minuli petek so se za mnoge osnovnošolce in dijake znova odprla šolska vrata. Mnogi od njih so prvič stopili v novo okolje, kar zna biti včasih tudi malce naporno in stresno. Ne samo za otroke, ampak tudi za njihove starše. Pri premagovanju tovrstnih izzivov in ostalimi težavami skušajo mladim pomagati tudi pri društvu Center za pomoč mladim Ljubljani. Z vodjo svetovalnice in treninga asertivnosti v društvu, univ. dipl. socialno delavko in psihoterapevtko realitetne terapije, Andrejo Romih, se bomo med drugim pogovarjali o tem, kako pomagati in svetovati mladim, ki se iz takih in drugačnih razlogov v šolskem okolju počutijo utesnjeni in nesprejeti. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Zbiranje zagonskih sredstev prek množičnega financiranja je tudi v slovenskem start-up okolju dobro znana praksa, manj poznani pa so morda primeri, ko podjetja sredstva za zagon zbirajo na nov način, ki bazira na kriptovalutah in je poznan pod kratico ICO – initial coin offering oz. prva javna ponudba kovancev. Prav na tak način je sredstva v vrednosti 8,95 milijona dolarjev oz. 2087 bitcoinov zbrala slovenska ekipa Hive Project. Njihova poslovna ideja je platforma za faktoring, torej za prodajo in odkup terjatev za srednja in mala podjetja, tako s tradicionalnimi kot tudi kriptovalutami. Ana Skrt se bo s člani ekipe pogovarjala o zagonu in delovanju platforme, nenavadnem izboru komunikacijskih kanalov za promocijo in o svetu kriptovalut. Prisluhnite jim kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hitra in poceni proizvodnja modnih oblačil je druga najbolj umazana industrija, takoj za naftno, pravijo okoljevarstveniki. Moda je zapleten posel, ki vključuje gojenje in proizvodnjo surovin, proizvodnjo tekstila, šivanje in konstrukcijo oblačil, dolge in raznolike dobavne verige, prodajo na drobno in na koncu še ogromne količine tekstilnih odpadkov. Tega se zaveda tudi ekipa, ki stoji za projektom Shirting. Shirting se je začel leta 2014 kot družbeno odgovoren modni projekt, ki bazira na počasni in socialno odgovorni modi. Danes, po osmih edicijah prerašča v model oblačenja, način življenjskega sloga in bivanja. Slovenski in tuji modni oblikovalci oblikujejo unikatne srajce, ki si jih lahko sposodi kdorkoli, jih nosi 10 dni in nato preda novemu uporabniku. Več o tem, kako lahko bolj trajnostno živimo, ne da bi se odpovedali smislu za modo, nam bosta po polnoči razložili modni oblikovalki Elena Fajt in Lucija Jankovec iz ekipe Shirting.
Neveljaven email naslov