Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah. Po polnoči so se nam v studiu pridružili konstruktorji slovenske Formule Student – njihov zadnji dirkalnik nosi ime GPE 14 – in nam razkrili, kako potekajo priprave na novo sezono in kakšen bo dirkalnik, ki bo njihovo ekipo predstavljal v prihajajoči sezoni.
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru – v studiu so se nam pridružili konstruktorji Blaž Točaj, Robert Fridman in Luka Hribar – tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah.
Projekt na mariborski strojni fakulteti poteka že od leta 2010, ko so se prvič prijavili na omenjeno tekmovanje, a v tistem letu le z načrtom dirkalnika, tako da so bili v tisti sezoni le opazovalci, ki so nabirali znanje. Leta 2011 pa je nato luč sveta ugledal njihov prvi dirkalnik, ki so ga poimenovali GPE11. Takratni dirkalnik je bil še precej težak in dokaj okoren, saj je tehtal kar 240 kilogramov, zato v močni konkurenci, ki vlada v tem tekmovanju, ni bil zelo konkurenčen. A z lastnim razvojem, katerega podpira kar 70 slovenskih podjetij, so preko dirkalnikov GPE12 in GPE13 prišli do znanj, ki so omogočila razvoj dirkalnika GPE14, ki je bil prelomnica na razvojni poti tega avtomobila.
GPE14 je bil prvi v seriji dirkalnikov GPE z monokokom, torej šasijo iz enega dela. Ta monokok je tehtal le dobrih 18 kilogramov, kar je ob menjavi motorja in prehodu na novo pogonsko sredstvo – bencin so pričeli mešati z etanolom – pomenilo veliko izboljšavo za avtomobil. Zelo pomembna pridobitev je bil tudi aerodinamični paket, ki je dirkalnik naredil še bolj konkurenčen in kljub temu, da je imel dodatna krilca, je bila njegova teža v minuli sezoni le še 167 kilogramov. V sezoni, ki prihaja, bodo člani ekipe, ki šteje 35 članov, dirkalnik nadgradili z novim monokokom in še nekaterimi drugimi izboljšavami in tako bo nastal GPE15, ki bo barve mariborskih študentov zastopal eno leto, kar je maksimalni čas, za katerega pravila Formule Študent dovoljujejo uporabo enega dirkalnika. Razvoj zato ne sme nikoli zastati.
Motor dirkalnika GPE15 bo KTM-ov agregaat s 470 kubičnimi centimetri, ki bo proizvedel 53 konjskih moči (39,5 KW), ob tem pa dosegel okoli 120 kilometrov na uro končne hitrosti, kar je za proge, na kakršnih dirkajo v tekmovanju Formula Študent zelo veliko. Poleg tega ima dirkalnik tudi zavidanja vredne pospeške, saj od 0 do 100 km/h pospeši v le 3,5 sekunde, bočni pospešek, ki ga dosegajo, pa lahko znaša tudi do 3G. Za primerjavo, športni avtomobil v ovinku doseže le okoli 1,2G.
Mariborski študenti upajo, da se bodo letos lahko udeležili treh evropskih dirk Formule Študent.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah. Po polnoči so se nam v studiu pridružili konstruktorji slovenske Formule Student – njihov zadnji dirkalnik nosi ime GPE 14 – in nam razkrili, kako potekajo priprave na novo sezono in kakšen bo dirkalnik, ki bo njihovo ekipo predstavljal v prihajajoči sezoni.
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru – v studiu so se nam pridružili konstruktorji Blaž Točaj, Robert Fridman in Luka Hribar – tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah.
Projekt na mariborski strojni fakulteti poteka že od leta 2010, ko so se prvič prijavili na omenjeno tekmovanje, a v tistem letu le z načrtom dirkalnika, tako da so bili v tisti sezoni le opazovalci, ki so nabirali znanje. Leta 2011 pa je nato luč sveta ugledal njihov prvi dirkalnik, ki so ga poimenovali GPE11. Takratni dirkalnik je bil še precej težak in dokaj okoren, saj je tehtal kar 240 kilogramov, zato v močni konkurenci, ki vlada v tem tekmovanju, ni bil zelo konkurenčen. A z lastnim razvojem, katerega podpira kar 70 slovenskih podjetij, so preko dirkalnikov GPE12 in GPE13 prišli do znanj, ki so omogočila razvoj dirkalnika GPE14, ki je bil prelomnica na razvojni poti tega avtomobila.
GPE14 je bil prvi v seriji dirkalnikov GPE z monokokom, torej šasijo iz enega dela. Ta monokok je tehtal le dobrih 18 kilogramov, kar je ob menjavi motorja in prehodu na novo pogonsko sredstvo – bencin so pričeli mešati z etanolom – pomenilo veliko izboljšavo za avtomobil. Zelo pomembna pridobitev je bil tudi aerodinamični paket, ki je dirkalnik naredil še bolj konkurenčen in kljub temu, da je imel dodatna krilca, je bila njegova teža v minuli sezoni le še 167 kilogramov. V sezoni, ki prihaja, bodo člani ekipe, ki šteje 35 članov, dirkalnik nadgradili z novim monokokom in še nekaterimi drugimi izboljšavami in tako bo nastal GPE15, ki bo barve mariborskih študentov zastopal eno leto, kar je maksimalni čas, za katerega pravila Formule Študent dovoljujejo uporabo enega dirkalnika. Razvoj zato ne sme nikoli zastati.
Motor dirkalnika GPE15 bo KTM-ov agregaat s 470 kubičnimi centimetri, ki bo proizvedel 53 konjskih moči (39,5 KW), ob tem pa dosegel okoli 120 kilometrov na uro končne hitrosti, kar je za proge, na kakršnih dirkajo v tekmovanju Formula Študent zelo veliko. Poleg tega ima dirkalnik tudi zavidanja vredne pospeške, saj od 0 do 100 km/h pospeši v le 3,5 sekunde, bočni pospešek, ki ga dosegajo, pa lahko znaša tudi do 3G. Za primerjavo, športni avtomobil v ovinku doseže le okoli 1,2G.
Mariborski študenti upajo, da se bodo letos lahko udeležili treh evropskih dirk Formule Študent.
Ruševine, zgovorno molčeči ostanki preteklosti, so ga izzivali že kot otroka, ko je želel postati arheolog. Med študijem arhitekture pa se je fascinaciji pridružil kritični uvid. Nastalo je diplomsko delo Ruševine kot arhitekturni objekt – preplet njegovega zgodnjega navdušenja nad gradovi in samokritične analize te fascinacije. Lani je dokončal svojo doktorsko tezo o pasivnosti v arhitekturi kot eni zanimivejših in produktivnejših pozicij v neoliberalni družbi. Sicer pa je avtor številnih kritičnih besedil, objavljenih predvsem v revijah Praznine in Outsider, kjer je eden izmed urednikov. Miloša Kosca je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Čeprav je že upokojena, vse dneve preživlja med knjigami, v Trubarjevem antikvariatu, ki ga je vodila skoraj 30 let. Stanka Golob je dvakratna prejemnica Schwentnerjeve nagrade, dobila pa je tudi številna druga priznanja. Odlikujejo jo strokovno znanje, neizmerna radovednost in občutek za knjigo, ki včasih stoletja potuje s police do police, naposled pa prek antikvariata razveseli novega lastnika. »Ne, knjiga ne bo propadla in bibliofili jo bodo še naprej častili,« je prepričana.
Obalni kantavtor Lean Kozlar Luigi, ki je s skupino Gedore na odru spremljal številne glasbene prvake, na primer Aniko Horvat in Slavka Ivančića, vse odločneje stopa po samostojni glasbeni poti. Pred kratkim je izdal svoj drugi album z naslovom Barve.
Je petdesetletnik, ljubitelj športa in glasbe, otroška naveza s folkloro pa ga je popeljala v študij etnologije in sociologije kulture. Na delu v Ljubljani, po Sloveniji in svetu, zaljubljen v Maribor, s katerim povezuje tudi del svojega raziskovalnega dela. Ob vstopu v novo leto bomo govorili o tem, kako kulturni antropolog doživlja slovensko stvarnost. Kritično se odziva na politične in potrošniške zablode, ki namesto aktivnega državljanstva spodbujajo plehkost in potrošništvo. Kaj je srečal v Halozah, zakaj raziskava o novodobnih bralnih navadah Slovencev vzbuja skrb, zakaj močni voditelji prisegajo na šibko razmišljujoče in potrošniško naravnane podanike, se zgodovina res ponavlja kot farsa? O tem, pa tudi o možnostih, ki jih sodobna Slovenija (ne) ponuja, v prvi uri nočnega programa.
Le kakšen začetek dneva je lahko lepši od tistega, ki se začne z nasmehom? V tokratnem nočnem programu vam bomo poleg izbrane glasbe zavrteli nekaj humoresk, ki so resda nastale že davnega leta 1971, vendar so na različnih »festivalih z nasmeškom« prejele najvišja priznanja. In če boste z nami, boste opazili, da se od takrat marsikaj ni spremenilo. Seveda boste svoje misli, predvsem humorne, lahko delili z voditeljico Lucijo Grm. Pa začnimo dan - vsaj z nasmeškom.
Matija Husu iz Orleka pri Sežani je v zgodnjih najstniških letih prvič videl ptičjega pajka. V njem je vzbudil veliko navdušenje in kmalu je takega pajka imel tudi sam. Ptičji pajek je nato dobil družbo: različne žuželke, kuščarje in pozneje tudi kače. Eksotične živali za Matijo niso le strast, ampak znanje o njih deli z drugimi. Kot mentor sodeluje s posamezniki, ki si želijo nasvetov glede ravnanja z eksotičnimi in strupenimi živalmi. Sodeluje tudi z veterinarji in raziskovalci, ki prav na njegovi zbirki eksotičnih živali opravljajo preizkuse in raziskave. Kako je živeti s temi zanimivimi in lahko tudi nevarnimi bitji? Zakaj so ga te drugačne živali tako navdušile? Komu jih zaupa, ko gre na dopust? K poslušanju Nočnega obiska z Matijo Husujem vas vabi Janja Novoselc.
Predan športnik, profesionalen trener, nekdanji atlet, zdajšnji potapljač na vdih, kolesarski odvisnež, ljubitelj mrzle vode in adrenalina ... vse to je Gašper Predanič. Predan zastavljenim ciljem se nenehno izobražuje in je osredotočen na svoje delo, ki mu je prineslo sodelovanje s številnimi vrhunskimi in rekreativnimi športniki. V nočnem obisku bomo z Gašperjem Predaničem med drugim govorili tudi o tem, kaj lahko sami naredimo za izboljšanje počutja.
Dr. Milko Matičetov, etnolog in narodopisec, je širši javnosti mogoče najbolj znan po pravljicah Zverinice iz Rezije, a njegova zbirka je mnogo obsežnejša, če govorimo na primer le o zbirki pravljic. Matičetov je desetletja zbiral ljudsko gradivo predvsem v Reziji. Zbral je več kot 3000 pravljic, raziskoval pa je tudi po drugih slovenskih pokrajinah, od Istre do Porabja. Njegovo življenje in delovanje osvetluje oddaja, ki jo je pripravil Milan Trobič.
Lučke migetajo vsepovsod, vozički prihajajo iz trgovin zvrhano naloženi, otroci vznemirjeni poskakujejo, v stanovanjskem naselju pa se čisto spodobno oblečena starejša gospa zbegano ozre čez ramo, odpre zabojnik in pobrska med zavrženimi stvarmi, ali je še kaj uporabnega, mogoče užitnega. Prazniki so tu. Vonj po potici, cimetu in človeški živžav se mešajo z osamljenostjo. Voditeljica Mojca vas zato vabi h klepetu. Zanima jo vaše hrepenenje, kako živite, vesela bo kakšne uganke in šale. Le napolnite si telefon.
Mojca Bernik iz Nove Gorice že nekaj let živi po načelu zero waste oziroma po načelu življenje brez odpadkov. Je tudi predsednica društva Moj svet, čist planet, s katerim pripravlja izmenjalnice oblačil, vodi različna predavanja in ljudi ozavešča o tem, kako živeti po filozofiji zero waste. O tem, kakšen je dom brez odpadkov, kako najlažje začeti, kako se izogniti predbožični nakupovalni mrzlici, se bo z Mojco Bernik pogovarjala Meta Škvarč.
Je rap še jezen in še opozarja na krivice in nasilje represivnih organov ali gre samo za glasbeni način, ki je tematsko lahko karkoli? Ali imajo slovenski raperji sploh razlog za jezo? In če ga nimajo, je to sploh še rap?
Je rap še jezen in še opozarja na krivice in nasilje represivnih organov ali gre samo za glasbeni način, ki je tematsko lahko karkoli? Ali imajo slovenski raperji sploh razlog za jezo? In če ga nimajo, je to sploh še rap?
V četrtkovem nočnem programu se bomo pogovarjali o aktualnih visokotehnoloških dosežkih Univerze v Mariboru. Najbolj odmevni projekti so ta čas izdelava satelita in pajka za raziskovanje Lune ter razvoj superračunalnika, ki bo najzmogljivejši v državi in eden najzmogljivejših na svetu. V goste prihajata dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost dr. Zoran Ren.
Njeni svinčniki imajo najbrž v sebi neko posebno snov, iz katere nastajajo duhovite, neizmerno zabavne podobe. Seveda tudi računalniški svinčnik uboga njeno roko brez ugovorov. Ilustracije, ki radostijo otroke, in take, ki nasmejejo odrasle. Pa tiste, ki oživijo in se začnejo premikati z animacijo, tako kot Liliana, junakinja njenega animiranega filma, ki je na platno priskakljala letos. Nastajala je počasi, sličico po sličico, kot v starih časih. Nostalgija je botrovala tudi poslikavam emajlirane posode. A to ne pomeni, da je zazrta v preteklost. Njeno ustvarjanje živi tukaj in zdaj, v urbani sedanjosti, prepredeno je s humorjem, poetičnostjo in kančkom nostalgije. Ilustratorko in animatorko je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Gledališka, filmska in televizijska igralka Saša Mihelčič je članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Januarja bo nastopila v prvi slovenski uprizoritvi po motivih filma Življenje drugih. Veščine njenega umetniškega nastopanja so stkane v ogrlico, ki ji lahko rečemo kar Collier, saj je Saša tudi interpretinja v francoščini.
Mlada glasbenika, študenta glasbene akademije v Ljubljani, sta se pred tremi leti domislila, da bi ustanovila orkester po zgledu Jožeta Privška ali kaj podobnega, kot razlagata, da bi z njim odigrala skladbe velikih mojstrov narodno-zabavne glasbe. Pridružili so se jima kolegi z akademije in drugi odlični mladi instrumentalisti. Nastala je Š'ta godba, ki smo jo pred kratkim gostili v živem Četrtkovem večeru, v Nočnem obisku pa bosta Luka Krof in Žan Plohl gostiteljici Luciji Grm povedala, katera in kakšna glasba ju je usodno zaznamovala.
Rada bere in se pogovarja o knjigah. Rada poje in se potika kje na samem, peš ali s kolesom. Rada ima mir, jogo in tišino. In smeh, smeh kadar koli. Otroška družba jo poživlja, starejša jo spomni na potrpežljivost. Ida Mlakar Črnič združuje veliko talentov in znanj, s katerimi plemeniti svoje strokovno delo, ga bogati in mu s tem daje novo kakovost. Njeno literarno ustvarjanje je lirična, humorna in jezikovno inovativna pripoved, njene zgodbe so primerne za več starostnih skupin, namenjene so tako odraslim kot otrokom. Je tudi zelo vedoželjna, rada se uči, išče nove poti in pristope k delu z novimi generacijami bralcev, in je človek, ki verjame v moč knjig, zapisane in pripovedovane besede. Z Ido Mlakar Črnič se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Tinkara Kovač, ena najbolj priljubljenih glasbenic pri nas, v novem letu pripravlja svež glasbeni album z naslovom Škatlica vžigalic. V spremnem besedilu, ki ga napoveduje, je zapisala željo, da bi se v teh predprazničnih dneh zazrli vase, ne navzven. K poslušanju navdihujočega pogovora s prvo popevkarico primorskega "novega vala", ki zdaj že dvaindvajset let odpira svoje srce glasbi in ljudem, vas vabi gostitelj Iztok Novak.
Znanost se marsikomu, ko jo spremlja od daleč, zdi zapletena in nerazumljiva; kot da znanstveniki govorijo svoj jezik in živijo v svojem svetu. Drugo podobo pa dobijo, ko stopijo iz svojih laboratorijev in učilnic in spregovorijo o sebi ter o svojem delu. O Tomažu Maršu, s katerim se bomo pogovarjali, bomo izvedeli, da je zdravnik in biolog, da posluša Ditko in Tabuje, da rad potuje in odkriva nove svetove. Nekaj bo povedal tudi o svojih raziskavah – trenutno preučuje delovanje in regeneracijo skeletnih mišic.
Neveljaven email naslov