Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi.” Tako pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Slepa je in, kot tudi pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je normalno zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot mnogokdo, ki ni invalid. Je slednji vedno hkrati tudi bolnik, jo bomo še vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo oseba treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati … S Sonjo Pungertnik se bo pogovarjala Tina Kralj.
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi,” pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Je invalid vedno hkrati tudi bolnik, smo jo vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo osebo treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati. S Sonjo Pungertnik se je pogovarjala Tina Kralj.
Z vidom človek zajame 83 odstotkov vseh informacij, s sluhom 11 odstotkov, preostalih 6 odstotkov z drugimi čutili. Sonja Pungertnik je slepa in, kot sama pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot marsikdo, ki ni invalid.
“Ta invalidnost je pač del mene in človek se tega navadi. Si pa želim, da bi znali te stvari preseči, da bi nas kdaj v prvi vrsti videli kot ljudi in šele potem kot slepe.”
Ampak Sonja ne bi bila Sonja, če ne bi bila slepa. Vsak človek se na neki točki v življenju znajde pred preizkušnjo.
“Imam srečo, da sem se srečala s takšno preizkušnjo, ki je z menoj rasla in ob kateri se preprosto ni dalo blefirat.”
Sonja se ne sprašuje kakšno bi lahko bilo njeno življenje, če bi videla. To se je nazadnje spraševala v najstniških letih. Njeno življenje spremlja izraz invalid, za katerega pravi, da je grd izraz, ki dobesedno pomeni “neveljaven” – nekdo, ki ni “pravi”. Ljubša ji je beseda hendikep. Hendikeprian je v določeni situaciji lahko vsak, ki nima enakih pogojev, da bi nekaj ustvaril. Vsaj dokler jih ne ustvari okolje ali pa si jih ustvari sam.
“Ena izmed pogostejših zmot o slepih je, da bomo ob spoznavanju pretipali videčo osebo,” pravi Sonja Pungertnik. Mnogi se tega celo bojijo. Ljudje imajo toliko dela s tem kako bi pristopili, kaj bi rekli, kako bi rekli. Pogosto se zgodi, da utihnejo, ko zagledajo slepo osebo. S tem pa nam otežijo prepoznavanje okolja in gibanje v njem.
“Za nas stik s sočlovekom ne pomeni obraz, ne pomeni izgled, zunanji videz, prvi vtis na prvi pogled, ampak pomeni vse kaj drugega. Pomeni glas, pomeni način govora, pomeni stisk roke. Stisk roke pa je res eden izmed tistih dotikov, ki nam zelo veliko pomeni.”
“Ljudje smo navajeni komunicirati z očmi,” še dodaja tokratna nočna sogovornica. Če tega očesnega stika ni, človeku vzamemo tisto, kar je najpomembnejše. Zato mu je težko.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi.” Tako pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Slepa je in, kot tudi pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je normalno zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot mnogokdo, ki ni invalid. Je slednji vedno hkrati tudi bolnik, jo bomo še vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo oseba treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati … S Sonjo Pungertnik se bo pogovarjala Tina Kralj.
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi,” pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Je invalid vedno hkrati tudi bolnik, smo jo vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo osebo treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati. S Sonjo Pungertnik se je pogovarjala Tina Kralj.
Z vidom človek zajame 83 odstotkov vseh informacij, s sluhom 11 odstotkov, preostalih 6 odstotkov z drugimi čutili. Sonja Pungertnik je slepa in, kot sama pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot marsikdo, ki ni invalid.
“Ta invalidnost je pač del mene in človek se tega navadi. Si pa želim, da bi znali te stvari preseči, da bi nas kdaj v prvi vrsti videli kot ljudi in šele potem kot slepe.”
Ampak Sonja ne bi bila Sonja, če ne bi bila slepa. Vsak človek se na neki točki v življenju znajde pred preizkušnjo.
“Imam srečo, da sem se srečala s takšno preizkušnjo, ki je z menoj rasla in ob kateri se preprosto ni dalo blefirat.”
Sonja se ne sprašuje kakšno bi lahko bilo njeno življenje, če bi videla. To se je nazadnje spraševala v najstniških letih. Njeno življenje spremlja izraz invalid, za katerega pravi, da je grd izraz, ki dobesedno pomeni “neveljaven” – nekdo, ki ni “pravi”. Ljubša ji je beseda hendikep. Hendikeprian je v določeni situaciji lahko vsak, ki nima enakih pogojev, da bi nekaj ustvaril. Vsaj dokler jih ne ustvari okolje ali pa si jih ustvari sam.
“Ena izmed pogostejših zmot o slepih je, da bomo ob spoznavanju pretipali videčo osebo,” pravi Sonja Pungertnik. Mnogi se tega celo bojijo. Ljudje imajo toliko dela s tem kako bi pristopili, kaj bi rekli, kako bi rekli. Pogosto se zgodi, da utihnejo, ko zagledajo slepo osebo. S tem pa nam otežijo prepoznavanje okolja in gibanje v njem.
“Za nas stik s sočlovekom ne pomeni obraz, ne pomeni izgled, zunanji videz, prvi vtis na prvi pogled, ampak pomeni vse kaj drugega. Pomeni glas, pomeni način govora, pomeni stisk roke. Stisk roke pa je res eden izmed tistih dotikov, ki nam zelo veliko pomeni.”
“Ljudje smo navajeni komunicirati z očmi,” še dodaja tokratna nočna sogovornica. Če tega očesnega stika ni, človeku vzamemo tisto, kar je najpomembnejše. Zato mu je težko.
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
V nočnem programu, nocoj iz studia Radia Koper, boste slišali Primorko iz Volčje Drage- Aleksandro Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L’Harmattan. Od pomladi lahko francoski L’envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.
Gost ponedeljkovega Nočnega obiska je bil režiser, scenarist in pisatelj Goran Ajtič. Ljubiteljski filmar je v zadnjem letu s svojimi kratkimi filmi pobral že več kot 20 nagrad na manjših mednarodnih filmskih festivalih. Njegova najuspešnejša kratka filma sta erotični eksperimentalni film Art and Joy and Pleasure in film Zarota, ki je zmagal na rimskem festivalu 8 & HalFilm Awards ter se kot najboljši triler izkazal tudi pozneje, ko je ta festival ob velikih filmskih nagradah v Cannesu organiziral vzporedni dogodek, na katerem so se predstavili filmarji. Ajtič prosti čas preživlja tudi kot amaterski igralec, opravlja pa službo, ki mu jo kot filmarju ne bi pripisali na prvo žogo. Nočni čas sta vam krajšali dve nočni ptici – Goran Ajtič in voditeljica Eva Lipovšek.
V nocojšnjem Nočnem obisku boste lahko prisluhnili pogovoru z mlado dirigentko Ano Erčulj, tudi vodjo različnih glasbenih sestavov, korepetitorko, vodjo pevskih delavnic za igralce, muzikologinjo in nenazadnje tudi »skiperko«! Kako poteka njena umetniška pot in kje se stikata dirigiranje in jadranje – danes po polnoči!
Aleksander Šinigoj je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi. Aleksandra Šinigoja je na nočni obisk povabil Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov