Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.
Slovenija pridela zgolj 35% zelenjave za potrebe svojih prebivalk in prebivalcev. Bolje nam gre na področju mleka (100% preskrba) in na področju jabolk (102% preskrba). “Zelo pod povprečjem je svinjsko meso, ker je vsa ta industrija razpadla. Najslabše pa je na področju ostalega sadja. To je pa zelo, zelo na nizki ravni,” pravi ekonomistka in neodvisna aktivistka samooskrbe Irena Rotar. Samooskrba je osnova za neodvisnost in zdravje. Irena upanje polaga na mlade, ki se svoje vloge v družbi vse bolj zavedajo.
Žledolom, naravna katastrofa, ki je pred dobrim letom številne Slovence odrezala od sveta, je bil resno svarilo. “Nič nas ne sme presenetiti,” poudarja Irena Rotar. Predloge, ki jih podaja v Eko civilni iniciativi Slovenije, dopolnjuje z življenjsko prakso. Zaveda se, da ne moremo živeti v milnem mehurčku.
Bazarji semen in sadik, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi ljudje v mestih vse bolj zavedajo, kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh, predvsem pa je začetek, ki vodi do trajnostnih sprememb. Kot potrošniki se moramo zavedati, da je moč v naših rokah oz. denarnicah.
“Ko smo šli to raziskovat smo ugotovili, da smo izgubili 85% semen in da je samo 15% semen še slovenskih avtohtonih. In kaj zdaj naredit? Zamislili smo si akcijo Štafeta semen.”
Globalizacija in urbanizacija sta prišli hitro, morda prehitro, da bi nanju znali odreagirati. Zato smo se jima prepustili. Danes ugotavljamo, da smo storili napako. Narava sama nas opominja na to in zdi se, da se ponovno učimo, kako ji prisluhniti. Učimo se z urbanim vrtičkanjem, z vzpostavljanjem iniciativ, s spoštovanjem tradicije in z odkrivanjem pomena pravične ekonomije. “Tisti, ki pišejo zakone, jih pišejo tako, da njim ustreza,” dodaja eko gverilka Irena Rotar.
5424 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.
Slovenija pridela zgolj 35% zelenjave za potrebe svojih prebivalk in prebivalcev. Bolje nam gre na področju mleka (100% preskrba) in na področju jabolk (102% preskrba). “Zelo pod povprečjem je svinjsko meso, ker je vsa ta industrija razpadla. Najslabše pa je na področju ostalega sadja. To je pa zelo, zelo na nizki ravni,” pravi ekonomistka in neodvisna aktivistka samooskrbe Irena Rotar. Samooskrba je osnova za neodvisnost in zdravje. Irena upanje polaga na mlade, ki se svoje vloge v družbi vse bolj zavedajo.
Žledolom, naravna katastrofa, ki je pred dobrim letom številne Slovence odrezala od sveta, je bil resno svarilo. “Nič nas ne sme presenetiti,” poudarja Irena Rotar. Predloge, ki jih podaja v Eko civilni iniciativi Slovenije, dopolnjuje z življenjsko prakso. Zaveda se, da ne moremo živeti v milnem mehurčku.
Bazarji semen in sadik, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi ljudje v mestih vse bolj zavedajo, kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh, predvsem pa je začetek, ki vodi do trajnostnih sprememb. Kot potrošniki se moramo zavedati, da je moč v naših rokah oz. denarnicah.
“Ko smo šli to raziskovat smo ugotovili, da smo izgubili 85% semen in da je samo 15% semen še slovenskih avtohtonih. In kaj zdaj naredit? Zamislili smo si akcijo Štafeta semen.”
Globalizacija in urbanizacija sta prišli hitro, morda prehitro, da bi nanju znali odreagirati. Zato smo se jima prepustili. Danes ugotavljamo, da smo storili napako. Narava sama nas opominja na to in zdi se, da se ponovno učimo, kako ji prisluhniti. Učimo se z urbanim vrtičkanjem, z vzpostavljanjem iniciativ, s spoštovanjem tradicije in z odkrivanjem pomena pravične ekonomije. “Tisti, ki pišejo zakone, jih pišejo tako, da njim ustreza,” dodaja eko gverilka Irena Rotar.
Neveljaven email naslov