Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dorijan Zabukovšek, reševalec

13.03.2015

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.

Optimističen in veder, kakršen je, se drži krilatice ‘življenje je lepo’. Vendar pozna tudi njegove temne plati, za katere pravi, da ga bodo najbrž spremljale vse življenje. Vendar se z njimi zna spopadati – predvsem s humorjem in ‘ventilčki’, kot jim pravi, pa naj gre za potovanja z družino, motor ali športne izzive s prijatelji. Slednje zelo ceni. Pove, da ga lahko razumejo, saj večinoma prihajajo iz podobnih služb in vedo, kakšna je poklicna obremenitev, ki jo doživlja. Vsak dan.

Svojemu delu je popolnoma predan. Celo tako, da si je na levo ramo dal tetovirati znak reševalcev, zvezdo življenja. Tako se vedno znova zave, pravi, da je to njegovo življenje, ne samo delo in da bo to počel zmeraj. V svojem avtu hrani celo vrsto medicinskih pripomočkov, saj si ne želi, da bi še kdaj doživel, da bi se znašel v situaciji, ko imaš znanje, nimaš pa opreme, da bi pomagal ponesrečenim. To zna početi celo po telefonu – svoji znanki je nekoč po telefonu dajal navodila kaj naj stori, ko si je s kosilnico odrezala dva prsta na nogi.

Stresa, s katerim živi, se dobro zaveda. Pomoči psihologa reševalci nimajo, bila pa bi dobrodošla, pove. V tujini je to stalna praksa, pri nas pa bo najbrž poteklo še nekaj časa, preden se bo to zgodilo. In takrat bomo tudi videli, kakšne posledice je na nas v resnici pustil stres in način življenja, ki smo mu podvrženi, zaključi svojo misel. In nasmejan doda: “Ampak življenje je vseeno lepo, veste!”

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Dorijan Zabukovšek, reševalec

13.03.2015

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.

Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.

Optimističen in veder, kakršen je, se drži krilatice ‘življenje je lepo’. Vendar pozna tudi njegove temne plati, za katere pravi, da ga bodo najbrž spremljale vse življenje. Vendar se z njimi zna spopadati – predvsem s humorjem in ‘ventilčki’, kot jim pravi, pa naj gre za potovanja z družino, motor ali športne izzive s prijatelji. Slednje zelo ceni. Pove, da ga lahko razumejo, saj večinoma prihajajo iz podobnih služb in vedo, kakšna je poklicna obremenitev, ki jo doživlja. Vsak dan.

Svojemu delu je popolnoma predan. Celo tako, da si je na levo ramo dal tetovirati znak reševalcev, zvezdo življenja. Tako se vedno znova zave, pravi, da je to njegovo življenje, ne samo delo in da bo to počel zmeraj. V svojem avtu hrani celo vrsto medicinskih pripomočkov, saj si ne želi, da bi še kdaj doživel, da bi se znašel v situaciji, ko imaš znanje, nimaš pa opreme, da bi pomagal ponesrečenim. To zna početi celo po telefonu – svoji znanki je nekoč po telefonu dajal navodila kaj naj stori, ko si je s kosilnico odrezala dva prsta na nogi.

Stresa, s katerim živi, se dobro zaveda. Pomoči psihologa reševalci nimajo, bila pa bi dobrodošla, pove. V tujini je to stalna praksa, pri nas pa bo najbrž poteklo še nekaj časa, preden se bo to zgodilo. In takrat bomo tudi videli, kakšne posledice je na nas v resnici pustil stres in način življenja, ki smo mu podvrženi, zaključi svojo misel. In nasmejan doda: “Ampak življenje je vseeno lepo, veste!”

 


18.11.2019

Klemen Torkar

Je akademski glasbenik, pevec z diplomo summa cum laude, prejemnik Prešernove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani, član Slovenskega komornega glasbenega gledališča, sodelavec SNG Opera in Balet Ljubljana, SNG Maribor ter Kulturnega centra Janeza Trdine. Nastopa z različnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri po Sloveniji, veliko koncertira s citrarsko skupino Kulturnega društva Ihan. Je tudi pevski pedagog, avtor treh opernih pravljic za otroke … in še marsikaj.


17.11.2019

Živa Lopatič

V mestnih središčih že obešajo praznične lučke. Bliža se zadnji praznični mesec v letu, ki pa je še vedno velikokrat v znamenju brezglavih nakupov in potrošništva. »V trgovini smo kot na volišču. Z vsakim evrom, ki ga zapravimo, nekaj podpremo, določene vrednote in način delovanja. S svojim denarjem, ki ga zapravimo, soustvarjamo svet, v katerem živimo,« že vrsto let poudarja Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji in soustanoviteljica zadruge Buna.


16.11.2019

Boris Mori in Nina Gašperšič

Na nočni klepet smo povabili Borisa Morija, predsednika skupine BNI Sinergije, in podpredsednico skupine Nino Gašperšič, ki deluje na območju obalno-kraške regije. Skupina povezuje 16 podjetnikov z različnih področij delovanja. Z osebnimi priporočili si podjetniki pomagajo do novih strank in dela. Osnovni princip trženja je koncept 'od ust do ust'.


15.11.2019

Ana Jurc

Predvčerajšnjim se je začel zdaj že kultni, letos 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Brez kančka dvoma svojevrstne olimpijske igre za filmske kritike, ljubitelje filmov in vse tiste, ki bi radi doživeli vsaj kanček blišča filmskega sveta pri nas. Enako velja tudi za tokratno gostjo voditelja Jureta K. Čokla, filmsko kritičarko Ana Jurc, ki za MMC RTV SLO pokriva vse tisto, kar lahko vidimo v obliki filma. To bo tudi rdeča nit njunega pogovora. Ugasnite luči in izklopite telefone.


14.11.2019

Zoran Petrovič

V Mariboru od lanskega maja deluje prvo slovensko lutkovno paragledališče, ki ponuja zaposlitev invalidom, nezaposljivim na običajnih delovnih mestih. Gre za nadaljevanje enoletnega uspešnega dela v okviru projekta Zvitorepec, ki je prerasel v prvo kulturno institucijo, v kateri se invalidi zaposlujejo kot umetniški sodelavci. Režiser in producent Zoran Petrovič se podpisuje pod režijo predstave tega gledališča. Med drugim bo odgovoril na vprašanje, kakšni so poslanstvo, vloga in namen tega gledališča, kako je kultura nasploh dostopna ustvarjalnosti invalidov in zakaj je zaposlovanje invalidnih ljudi še vedno težavno.


13.11.2019

Dragana Alfirević in Rok Vevar

Kaj se skriva za naslovom letošnjega CoFestivala sodobnega plesa in koreografije? Aktualno vprašanje prihodnosti: kaj lahko ples naredi, kako lahko ravna s telesi, če so zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem živimo, zaznamovana s temeljnim primanjkljajem časovnosti? Kako našim obstoječim dinamičnim, razgrajajočim in podivjanim afektom, ki s svojo osamosvojeno zverinskostjo nakazujejo naš obstoj, priskrbeti kos človeškega telesa, kos sedanjosti, kos človeške vezi – kos (ne)stabilne materialnosti? Ali ni resnična zagata naše prihodnosti skrita v tem, da nam je izmed vsega daleč najbolj nedostopna, nepregledna, nejasna in zamegljena naša breztežna in breztelesna sedanjost? Odgovore bomo iskali v pogovoru s članoma Nomad Dance Academy, mednarodne mreže ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov.


11.11.2019

Danilo Ivanuša

Ali znate čarati v kuhinji? To bi bilo vprašanje gosta Nočnega obiska Danila Ivanušo, ki je s svojimi kulinaričnimi čarovnijami bolj znan kot Knedl Guru. Svoje znanje in inovativne recepte ne le da deli s širno Slovenijo, ampak prenaša tudi na najmlajše, zanje organizira kuharske delavnice. Ker se bliža zadnji mesec v letu, ko vsi na mizo radi postavimo kaj izvirnega, bomo med drugim Knedl Guruja poprosili za kakšen izviren kuharski trik in recept, da bodo naše jedi lahko še okusnejše in bolj zdrave. Danilo Ivanuša je gost Sandija Horvata.


10.11.2019

Marjiana Brecelj

Poka od energije. Vloge se kar ponujajo, čeprav je že od leta 2010 v pokoju. »Ni se mi treba dokazovati, materialno sem preskrbljena.« Tako Marijana Brecelj o sebi in svoji neizmerni igralski energiji. Skozi delo ohranja kondicijo, druži se z mladimi, vloge, ki jih dobiva, so primerne njenim letom.


09.11.2019

Lenart Kobal

Na nočni obisk smo povabili mladega kraškega video producenta Lenarta Kobala. Že pri rosnih 16-ih letih so njegovo delo opazili na družbenih omrežjih in različni glasbeniki so ga povabil k sodelovanju. Od takrat je Lenart Kobal, ki je letos postal polnoleten, posnel že več kot 40 videospotov za znane slovenske glasbenike, kot so Slavko Ivančić, Anja Istenič, Kataya, Gianni Rijavec in drugi. Čeprav je mlad, si je na stežaj odrl vrata v svet video produkcije. Kljub temu, da je stalno na poti med Štanjelom in Ljubljano, se bo vmes ustavil tudi v našem nočnem studiu. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.


08.11.2019

Vrata odpiramo smehu

Skrivnost sreče je dober smisel za humor … in slab spomin, kar pa zadeva humor – je rešilni pas za plavanje po reki življenja. In nocoj se bomo podali po tej reki s humoreskami znanih in manj znanih avtorjev, k ustvarjanju nočnega programa pa bomo povabili tudi vas – morda je v vaših spominskih predalčkih kakšna prisrčna šala ali anekdota.


07.11.2019

Jernej Prišenk in Nataša Požar

Na novo ustanovljen Inštitut za ekonomiko in tehnologijo športne konjereje pod pokroviteljstvom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru skupaj z jahalnim klubom Kasco iz Svečine že nekaj let preučuje in raziskuje najnovejšo tehnologijo pri oskrbi in reji športnih konj. Obe ustanovi tesno povezujejo tudi izjemni uspehi jahačev na nacionalni in mednarodni ravni, zato bosta gosta po polnoči predstojnik Inštituta doc. dr. Jernej Prišenk in predsednica jahalnega kluba Nataša Požar, oba nekdanja uspešna tekmovalca v preskakovanju zaprek.


06.11.2019

Maja Ivanič

O tradiciji graditve razpršenih družinskih hiš in slovenskem samograditeljstvu, o našem občutku za skupni prostor, o katerem se zdi, da ga ni več veliko ostalo, a je za oblikovanje prostora še kako pomemben. Pa tudi o dobri in slabi arhitekturni praksi, o pomenu izobraževanja in drugih plateh našega grajenega okolja bo pred prihajajočo 37. mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture potekal pogovor z njeno predsednico, arhitektko in publicistko Majo Ivanič.


04.11.2019

Leon Drame

Rakovčan Leon Drame je zaposlen kot kartograf na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, kjer med drugim pomaga tudi pri teodolitskemu merjenju večjih jam – Postojnske, Planinske in Škocjanske. Je aktiven član številnih društev – od jamarskega in čebelarskega, pa do gasilskega, sankaškega in polharskega. Svoje znanje v veliko krožkih, ki jih vodi, uspešno prenaša tudi na mlade. Je prostovoljec Centra za socialno delo Postojna in prejemnik številnih nagrad. Največ prostega časa v zadnjem obdobju posveča rodoslovju. K raziskovanju vezi med predniki je pred več kot tridesetimi leti zašel po naključju. Danes je sodni izvedenec za rodoslovje in član Slovenskega rodoslovnega društva.


03.11.2019

Nika Pengal in Anže Gallus Petelin

V ustvarjalno blagodejen projekt človeškega bivanja je življenje združilo mlado čebelarko in mladega slikarja, glasbenika, ki s svojimi talenti in znanjem skupaj prenašata darove tudi drugim. Kupila sta propadajočo domačijo na Dolenjskem, zdaj jo obnavljata, da bo lahko tam v polnosti zaživela Art domačija Pengallus, kjer bodo na 5-ih hektarih gostovale slikarske kolonije, apiterapije, tam bo stal tradicionalni slovenski stacionarni čebelnjak, predavalo se bo in spoznavalo z divjimi užitnimi rastlinami, uprizarjali se bodo glasbeni koncerti, skratka, njune ideje in želje so velike in predvsem – aktivne. Kako je biti pogumen in živeti z naravo in ustvarjalno, kako živeti analogno v digitalnem svetu, kakšne dobrobiti in izzive to prinaša ter kakšen je (po)klic umetnika, ko se združi s poslom in intimo? Nika in Anže bosta spregovorila o svojih individualnih in skupnih poteh.


02.11.2019

Katja Bajec Felc

Dirigentka Katja Bajec Felc je že več kot 24 let na čelu Mešanega pevskega zbora doktor Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. Tudi po njeni zaslugi danes na Črnovrški planoti, ki šteje nekaj več kot 1200 ljudi, deluje kar devet zborov. Poleg prej omenjenega vodi tudi Ženski pevski zbor Ivan Rijavec. Številna odmevna priznanja njej in zboru pa dokazujejo, da dela odlično. Z zboroma veliko koncertira po Primorski, Sloveniji in tudi širše, zato verjamemo, da ste jo že slišali.


01.11.2019

Mojca Blažej Cirej

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


31.10.2019

Darko Šonc

Darko Šonc je predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, ki bo novembra proslavilo 90-letnico nepretrganega delovanja. Toliko časa namreč mineva od takrat, ko je doktor Fran Zavrnik iz Slovenskih goric, tedaj profesor na zagrebški veterinarski fakulteti, ustanovil društvo, ki je povezalo tam živeče Slovence.


30.10.2019

Rok Kravanja

Akter neodvisne scene, na kateri ustvarja avtorske in skupinske performanse, pa tudi igralec, ki suvereno vstopa v vloge klasičnih likov na institucionalnih odrih. Njegovi intenzivni fizični prezenci se ni mogoče upreti. Lahkotno zapeljuje, pleše, pripoveduje zgodbe o sebi, se razgalja, ustvarja negotovost, včasih tudi zadrego pri občinstvu, ki ga postavi v realen prostor in čas, ga hkrati neznansko zabava in spretno provocira.


28.10.2019

Jerneja Šibilja

»Rada imam svojo službo in o njej rada govorim,« pravi Jerneja Šibilja. Čeprav se pri delu z otroki in mladostniki pogosto srečuje tudi s težkimi zgodbami, ostaja pozitivna. Tudi v Sloveniji so za marsikoga izkušnje nasilja in izključenosti del življenja. »Če spregovorimo o teh temah in vsebinah ter si ne zatiskamo oči, naredimo prvi korak k spremembam,« je odločna Jerneja Šibilja iz instituta ISA. Prizadeva si, da bi vsi živeli v odprtem svetu, v katerem bi se počutili varne, sprejete in spoštovane.


27.10.2019

Maša Butara

Maša Butara je pred mesecem dni s podelitvijo nagrade Websi postala digitalka leta, torej ženska, ki je najbolj zaznamovala slovensko digitalno sceno v preteklem letu. Digitalnemu komuniciranju se je pravzaprav zapisala že s prvo zaposlitvijo; delovna zagnanost, zvedavost in profesionalnost pa so jo še pred 30. letom pripeljale do naziva direktorica vsebin in digitalnih strategij. Poleg rednega dela na oglaševalski agenciji svoje znanje predaja študentom pri predmetu Strategije družbenih medijev in marketing. Kako uspešna so pri snovanju digitalnih kampanj slovenska podjetja, je delo spletnega vplivneža res lahko služba, kako so digitalni mediji spremenili naša življenja in ali smo kot družba dovolj pismeni, da znamo pri spletnem komuniciranju paziti na svojo zasebnost? To so le nekatere teme, ki so zaznamovale prvo uro nedelje.


Stran 66 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov