Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
Današnji težki časi so razgalili načeto psihološko stanje ljudi in potreba po psihoterapevtski pomoči je čedalje pogostejša. V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali psihoterapevtko Doro Pal, gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, ki znanje, pridobljeno prek fakultete in specializacije, združuje s celovitim pristopom k življenju – duhovnim, psihičnim in fizičnim – pa tudi z delom s sanjami, dihalnimi vajami, zdravim načinom življenja in drugimi alternativnimi metodami, ki pomagajo k usklajenosti duha in telesa.
Pa se nam je izmuznilo to poletje. Proti večeru se hitro stemni in ohladi, tako da zunaj ni več prijetno. Nekaj mesecev bomo pač morali potrpeti, saj nimamo izbire. Družili se bom o v notranjih prostorih, da nam bo toplo. Če vas vleče v mrakobno razpoloženje, se nikar ne pustite.
Anja Osterman je bila v letošnji sezonami med najhitrejšimi kajakašicami na mirnih vodah na svetu. Po zmagah v svetovnem pokalu si priborila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Uspešna je bila tudi na evropskem prvenstvu, ob srebrnem se je razveselila tudi bronastega odličja. Pred letošnjo sezono je prekinila sodelovanje s prejšnjo ekipo, po dolgem nastopanju s Špelo Ponomarenjko Janić se je odločila izključno za nastope v enojcu. Odločitev se je izkazala za pravilno, ta Anjo je namreč vrhunska sezona.
Camino je čar. Camino je preplet različnih ljudi, različnih kultur, različnih zgodb. Vsem pa je skupno eno: želja, da prehodimo pot, po kateri je pred nami hodilo na milijone ljudi. Tako Denis Malačič, ki je Jakobovo pot prehodil letošnjega avgusta. O tej njegovi pustolovščini, pa tudi o drugih njegovih poteh, v nocojšnjem nočnem programu.
Naš osrednji gost je tokrat profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji Viljem Babič, eden najzaslužnejših za uspehe njihovega šolskega gledališča English student teather.
Živi v Rožnem vrtu. Tako se imenuje njihov prostor ob potoku, v vasi sredi gozdov in zdravilnih energij narave, v enem najbolj neokrnjenih delov Slovenije, pri Fari ob Kolpi. Rože so njene prijateljice in zaveznice. Ljubezen do cvetlic, predvsem do skoraj pozabljenih lepotic iz starih kmečkih vrtov, je botrovala knjigi Pod okriljem kapucinke, v kateri nam avtorica naslika magičnost obhišnih vrtov in njihovih prebivalk. S poetično pisavo nas vodi skozi lepoto sobivanja z živimi in barvitimi cvetovi. Vsaka roža ima svoje posebno bitje, ki deluje na različnih energijskih poljih, pravi Ljuba Južnič.
42 let je živela kot moški. Predlani je začela s postopkom tranzicije in pred dobrima dvema mesecema tudi uradno postala ženska. Lia Bordon je s svojo izpovedjo sredi poletja razburkala družbena omrežja, z javnostjo delila svoje občutke in strahove pred, med in po tranziciji in razkritju. Kako se je vse življenje počutila v napačnem telesu, kako živi zdaj, kako so njeno preobrazbo sprejeli bližnji, kako znanci in neznanci, kaj vse ji je prinesla in kaj odnesla?
Pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz, iz katerega del veje kritika časa, ironija in satira, humor in izjemna duhovitost, bo gost tokratnega nočnega obiska. Zaradi svoje kritike režima je bila njegova poetika označena celo kot nevarna, zato je imel kar veliko težav pri revijalnih objavah – in tudi pri uprizarjanju njegovih iger. No, imel … in ima. A vendar bomo nocoj spregovorili tudi o krstni uprizoritvi njegove zadnje napisane komedije Slovenska Kura. Nočni pogovor bo prepojen tudi s pesmimi, za katere je Ervin Fritz napisal besedilo. K pogovoru sem povabila tudi enega od režiserjev Slovenske kure Darka Čudna.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili znanega športnega novinarja in komentatorja Ervina Čurliča. Čeprav je pred kratkim končal 40-letno novinarsko kariero in se upokojil, pa smo lahko njegovim temperamentnim, doživetim in tehtnim komentarjem prisluhnili v prenosih pred kratkim končanega svetovnega prvenstva v odbojki. Toda našemu gostu ni domač samo šport, ampak je v vlogi pripadnika severnoprimorske civilne zaščite dejaven tudi v spopadanju z naravnimi nesrečami. Zato, seveda, ni bilo mogoče mimo poletne ognjene stihije na goriškem Krasu. V tokratnem nočnem popotovanju bomo spoznali tudi pomen in vlogo žensk na kmetiji, prisluhnili odzivom ob odkritju doprsnega kipa Janeza Stanovnika v središču Nove Gorice, v Piranu spoznavali zgodbe nekaterih tamkajšnjih vodnjakov in se v Ajdovščini pridružili mladim astronomom.
Štos ni šala in SOS ni klic na pomoč, če ju povežemo z legendarnim glasbenim urednikom Draganom Buličem. Od Radia Študent, prek Vala 202, do Prvega programa nacionalnega radia, z občasnimi gostovanji na televizijskih ekranih, je kratek prerez njegove poklicne kariere. Dragan ima dve glavni ljubezni: glasbo in šport. O najboljših koncertih svojega żivljenja, o najvplivnejših glasbenih albumih, o srečanjih z velikani popularne glasbe, nogometu in tenisu ter o njegovem pojavljanju v družabnih kronikah in prisotnosti na družbenih omrežjih v nočnem programu.
15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli pesmi igralk. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba.
Ljudje imajo različne zgodbe in vsaka lahko pripomore k spreminjanju sveta. Da ne bi ostale prezrte, jim je potrebno nameniti pozornost, meni Mitja Tretjak, novinar Primorskega dnevnika in radijski voditelj. Pred leti je na koprski televiziji vodil tudi oddaji Brez meje in Sprehodi, ki je nastala iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ne le o doživljanju čezmejnega prostora, temveč tudi o dogajanju v Ukrajini, ki se mu posveča v zadnjih mesecih, bo tekla beseda v nočnem programu iz studia Radia Koper.
Gostja nočnega programa bo pevka, glasbena pedagoginja ter odlična interpretka skladb Slovenske popevke Irena Vrčkovnik. Na samostojni glasbeni poti je že več kot 30 let. Začela je v narodnozabavnem ansamblu Vesna, se nekaj časa spogledovala s countryjem, v zadnjem času pa se posveča poučevanju mladih pevk in pevcev; vidimo in slišimo jo tudi na festivalih.
V nočnem programu bo po polnoči gost predsednik Kulturnega društva Forma viva Makole, kipar in idejni vodja 20-letnega kiparsko-slikarskega simpozija, Ivan Dvoršak. Z jubilejno in hkrati zadnjo izvedbo Forme vive bo dokončno postavljena deset kilometrov dolga pot, poimenovana Park skulptur, ki je edinstvena in najdaljša transverzala umetnosti na svetu. V nadaljevanju noči se bomo potepali po Jamajki; z znanim Mariborčanom, Borisom Črničem, pa razmišljali o Mariboru, o Festivalu Lent in o njegovem dolgoletnem sodelovanju z Narodnim domom.
Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Neveljaven email naslov