Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk so prišli parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se je z gosti pogovarjala Petra Medved.
Anka Vesel se je pred slabimi dvanajstimi leti poškodovala v prometni nesreči, kot sopotnica na motorju. Zaradi poškodbe hrbtenjače v višini 4-5 prsnega vretenca se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku. V zadnjih letih se ji je odprl nov svet. Knjige je zamenjala za kolo in likovno umetnost. Po spletu okoliščin postala športnica.
Anka Vesel pojasnjuje:
Tekmovalno (ročno) kolesarstvo je resen šport, potrebna sta red in disciplina ter veliko odrekanj. Treningi 5x tedensko, v zimskem času še 4x tedensko, vaje za moč ali vzdržljivost. Zavedam se, da sem začela praktično iz nič in tudi moja leta niso ravno mlada. Vendar se trudim in vztrajam. Predvsem pa uživam. Ročno kolesarjenje je zame v prvi vrsti užitek,in neke vrste svoboda ter sredstvo proti krčem in bolečinam. Seveda v veliki meri pripomore k vzdrževanju psihofizične kondicije, ki je, sploh za gibalno ovirane osebe, zelo pomembna.
Primožu Jeraliču se je nesreča se je zgodila leta 2008. Tistega dne, ko se mu je življenjska pot spremenila je smučal. Pri padcu je s hrbtom udaril ob hlod in tako postal paraplegik (danes spastična parapareza). Pred nesrečo je že od svojega 12 leta aktivno treniral atletiko. Potem je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi atletiko opustiti. Bil je član slovenske reprezentance, večkratni državni prvak v mnogoboju, imel je tudi državni rekord v mnogoboju. Bil je večkrat podprvak Slovenije v skoku s palico in v teku na ovirah.
Primož Jeralič razlaga:
Moj največji strah je bil, da nikoli več ne bom mogel aktivno in tekmovalno sodelovati pri športu, ki je, moram vam priznati moja droga. Toda imel sem narobe! Šport invalidov me je popeljal v nov svet športnih užitkov. Pokazal mi je, da si lahko še vedno zelo športno dejaven, če to le želiš in če si sprejel svojo usodo takšno kot je. Danes vozim ročno kolo! To je moja nova športna ljubezen, ki traja že nekaj let in moram vam priznati, da so cilji za prihodnost že oblikovani. Treningi in priprave že potekajo in vse je usmerjeno v doseg zastavljenih ciljev. Želim nastopiti na največjih UCI tekmovanjih na svetu, želim biti med najboljšimi in želim nastopiti na paraolimpijskih igrah v RIU 2016.
Alekseja Dolinška je pot med študijem fizike zanesla v svet športa. Tako je začet študij nadaljeval na Fakulteti za šport in diplomiral iz kondicijske priprave kolesarjev.
Združitev sveta znanosti in športa v iskanju meja človeške vzdržljivosti mi predstavlja velik izziv in daje motivacijo na magistrskem študiju Aplikativne kineziologije. V kolesarstvo sem resneje zašel kot dvakratni udeleženec ekstremne kolesarske Dirke okoli Slovenije, kar je bil tudi povod, da sem se srečal z ročnimi kolesarji. Takrat smo v okviru dobrodelne akcije zbrali sredstva za dve tovrstni kolesi. Sedaj, 5 let zatem, kot kolesarski trener in selektor vodim slovensko parakolesarsko ekipo. Poleg tega sem osebni trener rekreativnih kolesarjev.
Kakšna so bila geopolitična razmerja moči v obdobju pred 1. septembrom leta 1939, ko se je začela Hitlerjeva invazija na Poljsko, in kakšen je bil razvoj dogodkov na stari celini v prvih dneh in tednih po okupaciji Poljske? Vse to in še več ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne analitično osvetljujemo v pogovoru z zgodovinarji z ljubljanske Filozofske fakultete in z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Voditeljica in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je med najbolj prepoznavnimi in tudi najbolj izpostavljenimi obrazi naše televizije. V Tedniku opozarjajo na krivice, pozivajo k pravičnosti in solidarnosti. Morda so prav zato v javnosti, še posebej na družbenih omrežjih, pogosto deležni žaljivih in sovražnih odzivov. Jelena Aščić priznava, da v uredništvu res večkrat hodijo po robu, v želji, da bi družbi nastavili ogledalo. O službenih izzivih pa tudi o planinskih križpotjih v Nočnem obisku.
Če se vsako let proti morju vozite po cesti od Kozine proti Ilirski Bistrici, večino poti preživite v Brkinih. Območje ni videti prav gosto poseljeno, a z glavne prometnice ni videti številnih vasi, kjer prebivalci že desetletja snujejo prireditve, ki oživljajo kulturno in naravno dediščino območja. V Rodiku, Slivju in Ocizli tamkajšnja društva že več desetletij skrbijo za kulturno in družabno podobo kraja, ki je vedno bolj zanimiva tudi za turiste. Turistično društvo Dimnice Slivje je v 20 letih delovanja poskrbelo za tradicionalne Češpove dneve, Turistično društvo Rodik praznuje 30 let delovanja in se pripravlja na že 20. kostanjev praznik, Športno kulturno turistično društvo Zveza Ocizla pa je v dvajsetih letih delovanja obnovila Tigrovsko spominsko krožno pot mimo kulturnih in naravnih znamenitosti okoli Ocizle. Janja Novoselc bo s predstavniki treh brkinskih društev Nočni obisk v obarvala v brkinske barve.
Alojz Vrbnjak je že pri rosnih desetih vedel za svojo poklicno pot. Želel je biti kovač in nič drugega; vse, kar je poklicnega v naslednjih desetletjih sledilo, je bilo zgolj uresničevanje in izpopolnjevanje otroške poklicne napovedi. S svojim kovaškim ognjem in kladivom je ustvaril veliko stvari, na katere je upravičeno ponosen. Med drugim je tudi predsednik Cehovskega društva kovačev Slovenije, naš gost pa bo od polnoči naprej.
Čeprav se je upokojil že leta 1991, ga kolegice in kolegi še srečujemo na RTV hodnikih. Dušan Hren, poln življenjske energije, je legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec ter pionir naše televizije. Pred nekaj meseci je dopolnil 90 let in ob tej priložnosti ga je pred mikrofon povabila glasbena urednica Alja Kramar.
Bolj kot odvetnik in oboževalec je glasbeni menedžer analitik in svetovalec. Menedžer je tisti, ki mora poskrbeti za strateško dober poslovni načrt, mora biti torej dober ekonomist, ki zna glasbenemu izvajalcu pomagati pri graditvi njegove kariere in uspehov. Tako je bilo tudi z vodenjem skupine Siddharta v njenih zlatih časih, pritrjuje njen nekdanji menedžer Iztok Kurnik. Eden izmed vrhuncev njegove menedžerske kariere vsekakor predstavlja organizacija koncerta skupine Siddharta na bežigrajskem stadionu leta 2003.
Evropski kulturni center je v spremljevalni program letošnjega likovnega bienala v Benetkah povabil slovenskega umetnika Azada Karima. Slikar in kipar, rojen v Iraku, je po rodu Kurd, že desetletja pa živi v Ajdovščini. Izhodišče nočnega pogovora bo njegova instalacija, razstavljena v Benetkah, imenovana Ladja negotovosti, ki prikazuje reko beguncev. Kako je biti umetnik in kako je biti begunec, bo Karim povedal Ivani Zajc.
»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Letos mineva že sedemnajst let od evforije, ki je takrat, zaradi najstniške skupine Bepop, zajela celo Slovenijo. »Spomini na glasbeno pot ostajajo in se jih rada spominjam,« med drugim pravi članica skupine in gostja Nočnega obiska Tinkara Fortuna. Z glasbo je uspešno krmarila med zasebnim in poslovnim življenjem. Po skoraj dvajsetih letih pa se je odločila, da stopi na samostojno poslovno pot. V sklopu novih ciljev je izdala tudi knjigo za otroke. S Tinkaro Fortuna se bo po spominih na Bepop in načrtih nove poslovne ideje sprehodil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predstavili bomo Muzej premogovništva Slovenije, ki je nedavno zaznamoval dvajset let delovanja. Kakšno je poslanstvo tega muzeja, kako poteka pedagoško delo z obiskovalci in kakšen je vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije, bo po polnoči pripovedoval vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel. Pripravlja Teodor Bostič.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, trener, rekreativni maratonec, prostovoljec in humanitarec. »Botrstvo«, »Pomagam, ker hočem«, »Basket4Charity, »Resistentia« – to je le nekaj imen humanitarnih akcij, pri katerih aktivno sodeluje in na različne načine neumorno pomaga socialno ogroženim. Hiperaktivnega 210 cm visokega Primorca, ki sicer praviloma “zaspi s kokošmi”, je na nočni klepet povabil Iztok Novak Easy.
V začetku petkove noči bomo k sodelovanju povabili vas – poslušalke in poslušalce. Odprli bomo naše telefonske linije, tema pogovora pa bo glasba in najboljši koncerti na katerih ste bili. Namreč, prav na današnji dan se je pred 50-imi leti začel znameniti koncert v Woodstocku, ki ga označujejo za največji rock koncert vseh časov. Nas pa bo na telefonski številki 10 475 22 22 zanimalo, kam vse ste se odpravili vi, katere glasbene skupine imate najraje, katerim ste najraje prisluhnili v mladosti in kaj vse ste počeli na koncertih, ki ste se jih udeležili. Skratka, zagotovo si bomo imeli veliko za povedati.
Na nočni obisk prihajata zakonca Dobnikar – Petra in Uroš. Petra je pianistka in profesorica klavirja, Uroš pa je travmatolog. Sta ustanovitelja neprofitne in dobrodelne organizacija Zavod Šola luči, kjer se s pomočjo delavnic, skupinskih meditacij, predavanj, koncertov, izobraževanja, pisanja in izdajanja knjig in multimedijskih vsebin ljudem posreduje védenje, s katerim si bodo lahko izboljšali kakovost življenja. Z zakoncema Dobnikar bo klepetal Robert Zajšek.
Pred peto edicijo festivala kratkega filma FeKK, ki bo prihodnji teden zvabila na projekcije pod poletnim nebom vse ljubitelje kratkih iz domačih in tujih logov, bomo tudi na radiu deležni ljubezni do filmske forme, ki ima pri nas vse številčnejšo publiko. Tudi po zaslugi festivala. In zanesenjakov, ki ga ustvarjajo. Na obisk prihaja Peter Cerovšek, član ekipe Kraken, direktor festivala in filmski ustvarjalec. Njegov dokumentarec Fundamenti je na mednarodnem festivalu kratkega filma Tabor Film Festival, ki poteka na Hrvaškem, pravkar prejel glavno nagrado žirije za najboljši film. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov