Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so imeli lani kar 485 intervencij, v katerih so odstranili skoraj 8700 kosov različnih nevarnih predmetov, od topovskih granat, min, ročnih bomb do streliva. To v povprečju pomeni, da so imeli kar 1,3 intervencije na dan. Ta neeksplodirana ubojna sredstva večinoma izvirajo iz I. in II. svetovne vojne. Zato smo na Nočni obisk povabili poveljnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darkoa Zonjiča. Ki je na začetku pogovora pojasnil, kaj neeksplodirana ubojna sredstva sploh so.

Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so imeli lani kar 485 intervencij, v katerih so odstranili skoraj 8700 kosov različnih nevarnih predmetov, od topovskih granat, min, ročnih bomb do streliva. To v povprečju pomeni, da so imeli kar 1,3 intervencije na dan. Ta neeksplodirana ubojna sredstva večinoma izvirajo iz I. in II. svetovne vojne.

Zato smo na Nočni obisk povabili poveljnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darkoa Zonjiča, ki je na začetku pogovora pojasnil, kaj neeksplodirana ubojna sredstva sploh so.

Na naših tleh lahko najdemo različne zelo nevarne ostanke vojn.

»Na ofenzivo je na soški fronti padlo od dva do tri milijone izstrelkov, od tega jih je okoli 15 odstotkov zatajilo, danes jih najdemo kot neeksplodirana ubojna sredstva.«

 

Vzrokov, da so se eksplozivna telesa ohranila vse do danes, je po besedah Darka Zonjiča več.

Frekvenca najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev se najbolj poveča spomladi, torej v času, v katerem se nahajamo sedaj. Zato napotek, kako ravnati ob morebitni najdbi takega predmeta, ni odveč.

Po oddanem obvestilu na številko 112 bo na mesto najdbe prišla Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, njihova intervencija pa poteka tako.

»Svoje delo opravljamo prostovoljno in jaz ga opravljam že od leta 1994.«

Zanimiva akcija je leta 2013 potekala pod vrhom Rombona, kjer je do izraza prišlo dobro sodelovanje med različnimi intervencijskimi službami.

»Največ neeksplodiranih ubojnih sredstev na naših tleh v enem letu so odstranili leta 1975, in sicer več kot 125 ton.«

 

Ob tovrstnem delu pa je zelo izpostavljena tudi družina.

Za konec naj še enkrat ponovimo opozorilo, v primeru najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva se tega nikar ne dotikajte, oziroma ga ne skušajte premikati. Pokličite številko 112, od koder bodo poskrbeli, da bodo na teren napotene za take okoliščine ustrezno usposobljene ekipe.