Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


08.07.2021

Ana Vovk

Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanje o dojemanju sveta okrog nas. Gostja bo dvojna doktorica znanosti s področja fizične geografije in varstva okolja Ana Vovk. Kako z vsestransko povezujočo obravnavo kozmosa, okolja ter ljudi in s holističnim načinom izboljšati življenje na različnih področjih in zakaj je revitalizacija posameznika osnova za razvoj novega znanja in neposredne povezave teorije s prakso za vse generacije? Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.


07.07.2021

Ičo Vidmar

Od nekdaj ima odlično uho za izzivalno, drugačno muziko. Jazz, blues, improvizirano glasbo, afriške godbe je poslušalkam in poslušalcem Radia študent odkrival dolga desetletja, vse od osemdesetih let preteklega veka. Iz sociologije kulture je doktoriral z disertacijo o neodvisni novi muziki in družbenih bojih glasbenih formacij v neoliberalnem New Yorku. Leta 2017 je pri založbi Studia humanitatis objavil monografijo Nova muzika v New Yorku, neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Nočni pogovor bo sprehod skozi raznolike godbe in glasbene scene. Tudi skozi njihove družbene kontekste, seveda, saj glasba vznika znotraj njih in se z njimi prepleta. Sociolog kulture, glasbeni publicist, prevajalec in kritik Ičo Vidmar je nočni gost Nade Vodušek.


05.07.2021

Neja Jesenko

Hribi v lepih poletnih dneh kar kličejo k sebi, le ozreti se je treba proti njim. Ena tistih, ki doline pogosto zamenja za planine, je mlada vplivnica Neja Jesenko. Krasni in neponovljivi razgledi, čudovita narava, popolna samota, ki jo zmoti kvečjemu kaka plašna žival, so zanjo eno najlepših doživetij. Od dni, ko je sledilce na platformi Instagram osvajala s fotografijami dih jemajočih fotografij sončnih vzhodov, se je do danes spremenilo zlasti to, da ji, t.i. influencerstvo zavzame več kot le delovni čas. Tu so še njena ljubezen do poročne fotografije, kolesarjenja in potovanj. Neja Jesenko pravi, da privlačiš to, kar si. Najbrž pa niste vedeli, da jo privlači tudi izdelava posebne, starinske strešne kritine, imenovane špičak, ki jo pomaga izdelovati očetu. O vsem se bo ob polnoči z njo pogovarjala Vesna Topolovec.


04.07.2021

Hana Kotar

Koliko 19-letnic poznate, ki so že lastnice svoje kavarne, čokoladnice in slaščičarnice? Hana Kotar, ki prihaja na Nočni obisk, je verjetno ena redkih, če ne celo edina v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tem. Pravkar je končala srednjo šolo, a se že nekaj časa preizkuša tudi kot mlada podjetnica, pod blagovno znamko Mama Paula pa uspešno trži vse bolj iskan domači sladoled, lastne čokolade in tortice. Kako se je znašla v svetu slaščičarstva, kako je znanje pridobivala doma in v tujini, zakaj prisega le na najbolj kakovostne in izključno naravne sestavine, kaj naredi dobro čokolado in kaj ta sladka pregreha pomeni njej ter kdo je bila mama Paula, bo Hana Kotar povedala Andreji Čokl v prvi uri nedelje.


03.07.2021

Pija Vrezner in Primož Sila

Kako postati podjetnik je lahko velik izziv. Potrebujemo dobro idejo in vizijo. Predvsem pa moramo verjeti vase. Tako sta svojo podjetniško pot začrtala Pija Vrezner in Primož Sila, par iz Gradišča pri Divači. Povezuje ju ljubezen do psov. Ona piše pisati bloge, iz katerih veje čista iskrenost nekoga, ki se spopada s takšnimi in drugačnimi razmišljanji o vzgoji in odnosu s psom. On si je zamislil pas, ki vsebuje vse nujne pasje pripomočke za vadbo ali aktivni sprehod. Res, da sta šele na začetku svoje poti, vendar pa kvaliteta pasje opreme, ki jo izdelujeta in dopolnjujeta, govori sama zase. Loredana Vergan ju je povabila v nočni program.


02.07.2021

Boštjan Polanec

»Nikoli ni prepozno, da postaneš nazaj to kar v resnici si. Začni se smejati tam, kjer si se včasih jezil in spremeni svojo pripoved«, med drugim pravi nocojšnji gost, Boštjan Polanec. Svojo karierno pot je začel kot grafik, nato je stopil v svet lepotne industrije, se spogledoval z modo in danes menedžer za ideje in trener za komunikacijo. Izkušnje, vtise in predvsem lekcije življenja pa je sedaj zbral v knjižnem prvencu #pridige. Koronsko leto je izkoristil še za stvari, ki jih do sedaj še ni uspel realizirati. Vzporedno je začel brati sveto knjigo islama, Koran in Sveto pismo. Kako so potekali ti prehodi med različnimi obdobji življenja? Katera (spo)znanja so bila zanj najpomembnejša? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo Boštjan Polanec zaupal Sandiju Horvatu.


01.07.2021

Tehniški muzej Bistra

V nočnem programu se bomo odpravili v Bistro, v nekdanji kartuzijanski samostan, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, ki prav letos praznuje 70.let in je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Z zanimivimi sogovorniki se bomo sprehodili skozi zgodovino, se ustavili v sedanjosti in pokukali v prihodnost. Nato pa bomo do zgodnjih jutranjih ur spregovorili o zdravilnem učinku pink ponga in o zdravju oči, glasbeno in govorno pa vam bomo popestrili noč Marko Banda, Kevin Koradin in Nino Ošlak. Gostitelj: Robert Zajšek.


30.06.2021

Lucija Kuntarič

Strastna in polnokrvna umetnica, plesalka, koreografinja, režiserka, scenaristka in učiteljica Lucija Kuntarič, hči kinooperaterja v rodni Kostanjevici na Krki, se je v umetnost zagledala že kot deklica. Pri 15-ih jo je doletela posebna čast, ko je nastopila na najbolj pomembnem dogodku doma, na znamenitem »perforcenhausu«, kjer je smela plesati kan kan. Odtlej se je pisala zgodba o Harlekinkah, plesni skupini, kjer se je kalilo vsaj 300 plesalk. Lucija se je kot režiserka in scenaristka podpisala tudi pod bleščeče prireditve, ki so doživele več deset ponovitev in stoječe ovacije. Ob izteku šolskega leta, ki je zanjo zmeraj eno težjih sloves, saj s svojimi učenci splete posebno vez, se bo s to, posebno damo, o njeni bogati življenjski poti pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


28.06.2021

Nuška Drašček

"Če že ne morem leteti, naj vsaj pojem" z mislijo ameriškega skladatelja in tekstopisca Stephena Sondheima začenja avtobiografijo na svoji spletni strani ena najvidnejših slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim edinstvenim glasom in glasovnim razponom, izjemno odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega od opere, samospeva in drugoih klasičnih vokalno-instrumentalnih del do šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. V nočnem programu bomo nekaj iz tega repertoarja zavtreli tudi ob pogovoru Lucije Grm z nenadkriljivo vokalistko Nuško Drašček.


27.06.2021

Primož Lukežič

Primož Lukežič (1983) se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati leta 2008, ko je na ogled postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat se jih je, tako samostojnih kot skupinskih, nabralo že kar nekaj, prav tako tudi mentoriranj na raznih foto dogodkih in delavnicah. Je diplomant fotografije Visoke šole za storitve VIST, kjer od leta 2015 kot strokovni sodelavec tudi predava predmet reklamne in modne fotografije na Oddelku za fotografijo. Diplomiral je na temo Napetost med elementi pri inscenirani fotografiji, zato ne čudi, da mu je najbližja zvrst inscenirana cinematska fotografija, kjer "neprestano iščem napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarjam željeno naracijo". Vse bližnja pa mu, zaradi svoje intimnosti in»večnosti«, postaja tudi portretna fotografija. Kot uveljavljen modni in komercialni fotograf ima med naročniki tudi številna znana imena, zanj pa je pri ustvarjanju zelo pomembna ekipa s katero dela, saj sodeluje s priznanimi slovenskimi kostumografi, modnimi oblikovalci, frizerji in maskerji. Tudi letos je del tradicionalnega bienalnega fotografskega festivala Foto VIST (21.6. - 2.7.), ki osvetljuje različne vidike rabe fotografskega medija in je zasnovan kot platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj ter prostor za mreženje znotraj fotografskega prizorišča v Sloveniji.


26.06.2021

Luka Lisjak Gabrijelčič

Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič - zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja in kolumnist Dela bo naš sogovornik na nočnih valovih Radia Koper. Ob trideseti obletnici neodvisnosti se bomo z njim pogovarjali o poti, ki jo je Slovenija prehodila v tem obdobju in o dogodkih, ki so jo najbolj zaznamovali. Tudi o tem, zakaj nismo postali druga Švica kot so nekateri politiki obljubljali pred 30imi leti ter kakšna družba smo postali in kam gremo. Seveda s sogovornikom ne bomo mogli mimo trenutnih družbeno političnih dogodkov. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.


25.06.2021

Nočni pogovori z Mojco

Toplo, vroče, poletna noč. Ja, tudi pesem Poletna noč boste slišali takoj na začetku nočnega programa. Če vam vročina in polna luna ne bosta pustili spati, pa le pokličite voditeljico nočnega programa Mojco Blažej Cirej in si dajte duška. Njej pa kakšno šalo.


24.06.2021

Taja Vovk Van Gaal

Gostja po polnoči bo Taja Vovk van Gaal, zgodovinarka in sociologinja, vrsto let direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani, do upokojitve v začetku letošnjega leta pa kreativna direktorica Hiše evropske zgodovine v Bruslju. V pogovoru med drugim o tem, kaj je prepričalo komisijo, da se je odločila prav za slovensko strokovnjakinjo in kakšen je ugled naših muzejev in galerij po svetu. Konec tedna se začenja Festival Lenart, zato smo pripravili nekaj utrinkov iz prejšnjih festivalov, napovedali pa bomo tudi Parado ponosa, ki bo po dveh letih to soboto ponovno v Mariboru. Vaša nočna voditeljica bo Darinka Čobec.


23.06.2021

Safet Zec

Oddaja Sami naši prinaša pogovor z enim izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, Safetom Zecem. V galeriji Obala si lahko do konca meseca ogledamo njegovo razstavo in sicer cikla Exodus in Objemi. V oddaji sami naši ne zamudite tudi zgodbe o Zvezi hrvaških društev Slovenije, ki letos praznuje svojo pet in dvajseto obletnico, izvedeli pa boste nekaj več tudi o glasbilu guslah, pomembni kulturni dediščini Srbije.


23.06.2021

Pred kresna noč na Nočnem programu nacionalnega radia

Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma. O umetnosti poslušanja Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo. Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. ** O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku? Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo. Od psihologije do antropologije. Od filozofije do umetnosti. Od besede. Do izkušnje. Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


21.06.2021

Matej Prevc

V nocojšnji oddaji Nočni obisk boste lahko spoznali Mateja Prevca, magistra klasične filologije in navdušenca nad latinščino, ki ta mrtvi jezik na izviren način približuje mladim, pa tudi glasbenika, asistenta režiserja in še marsikaj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


20.06.2021

Janja Vidmar

Napovedujemo jo s citatom:»Žulji in čepki za ušesa, oboje je del caminovske ikonografije, podobno kot školjka in palica.«* To je avtorica knjižnih uspešnic pisateljica Janja Vidmar. V njenem najnovejšem romanu z naslovom »Niti koraka več« z junakinjo Alenko hodimo po najbolj znani romarski poti Camino in odkrivamo skrivnosti življenja. Pogovarjala sta se Janja Vidmar in Iztok Konc. *Bukla, leto17/ št. 160


19.06.2021

Suzana Todorovič

V goste smo nocoj povabili dr. Suzano Todorović, profesorico italijanskega jezika in književnosti, univerzitetno diplomirano sociologinjo kulture. Pred dnevi je izšla njena prva knjiga o narečjih letos, sicer pa v zadnjih 7 letih že petnajsta. Tokrat se je lotila govora in ljudske kulture treh med sabo jezikovno precej različnih vasi. To so Bertoki, Šared in Pomjan. V nasprotju s prvima dvema, o Pomjanu že obstajajo dialektološki zapisi. Kljub temu pa je v tokratnem delu dodala tisto, za kar razume kot neobhodno osnovo jezikovnega proučevanja. To je terensko delo, s čimer je v Bertoke in na Šared kot raziskovalka prišla prva. Kaj je odkrila, nam bo zaupala v nočnem pogovoru z Matejo Brežan.


18.06.2021

Sonja Pungertnik

Gostja nocojšnjega Nočnega obiska Sonja Pungertnik pravi, da ima v življenju nekaj osnovnih vodil, ki se jih skuša držati: »Biti hvaležna in se veseliti tistega, kar mi je dano. Učiti se iz preteklosti in v polnosti živeti sedanjost tako, da mi mojega ravnanja v prihodnosti ne bo treba obžalovati.« Vse življenje se spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. V sebi in v drugih išče dobro in lepo, predvsem pa se trudi pričevati s svojim življenjem. Sad njenih prizadevanj je tudi književno delo - njen prvenec Misliš resno?, v kateri je glavni junakinji pripisala tudi številne svoje izkušnje. Sonja Pungertnik je tudi Slovenka leta 2014 in ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti.


17.06.2021

Kulturni center Pekarna

V četrtkovem nočnem programu bomo spoznali mariborski Kulturni center Pekarna. Nekdanji vojaški kompleks že od sredine devetdesetih let gosti raznolike alternativne kulturnike in nevladne organizacije, ki pa jih v zadnjem času vznemirja občinska ideja, da bi njihove dejavnosti preselili. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili tudi odlični glasbi mariborskega reggae ustvarjalca Tadeja Tratnika in kantavtorja Marka Groblerja. Skozi noč vas bo popeljal voditelj Bratko Zavrnik.


Stran 40 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov