Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


03.03.2019

Boštjan Mlakar

Kirurg Boštjan Mlakar pravi, da ga ni moč popredalčkati. Kar je seveda res; gost nocojšnjega Nočnega obiska je vse prej kot običajen zdravnik. Specializiral se je za področja, ki so na sploh in tudi v medicini še vedno precejšen tabu. Tudi za nočni pogovor si je izbral vse prej kot konvencionalne teme: varanje, poligamija, spolne bolezni, lepotni posegi ? Zakaj bi druge obsojali, jih prepričevali, jim dopovedovali, jih spreminjali, se sprašuje dr. Mlakar. Res, zakaj pa, se sprašuje tudi Iztok Konc, ki bo Boštjana Mlakarja gostil v studiu nočnega programa.


02.03.2019

Iris Skrt

Burkina Faso je država v Zahodni Afriki, tik pod prostorno Saharo, kjer živijo najbolj nasmejani in najbolj prijazni ljudje na svetu. Ko enkrat vdihneš vroč afriški zrak in se srečaš s prvim nasmejanim obrazom domačina veš, da se boš vračal … morda nekoč celo ostal. Iris Skrt je državo prvič obiskala pred petimi leti in se še vedno redno vrača tja. Že ko je prvič stopila z letala, je vedela, da se bo tam počutila kot doma. V tokratnem nočnem programu, torej več o eni najrevnejših držav na svetu, z malo naravnih bogastev, ki pa je znana kot dežela poštenih in ponosnih ljudi. Pripravlja Andrej Šavko.


01.03.2019

Urša Menart

Urša Menart je režiserka in scenaristka, zdaj tudi predsednica Društva slovenskih režiserjev, sicer pa prva režiserka z nagrado vesna za najboljši film. Med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je preživljala z inštruiranjem deskanja na snegu, zadnjih deset let pa ustvarja predvsem dokumentarne filme. Pred kratkim je končala svoj prvi igrani celovečerni film z naslovom Ne bom več luzerka, poleg dela pa ji ta hip največ časa vzame prizadevanje za izboljšanje razmer, v katerih delajo slovenski filmski ustvarjalci. Na začetku petkove noči se bo z Uršo Menart v filmski svet preselila voditeljica Tadeja Bizilj.


28.02.2019

Nina Pušlar

Na obisk prihaja vsestranska in vedno pozitivna pevka Nina Pušlar. Vas zanima, kaj še počne ob glasbi? Poslušajte po polnoči, ko jo bo po treh letih ponovno gostil Robert Zajšek


27.02.2019

Dr. Dan Podjed

Zanima ga razmerje med človekom in tehnologijami. Naša omreženost s spletom, fascinacija s podobami, neustavljiva potreba po gledati in biti viden – vedno in povsod. O tem piše v svoji novi knjigi Videni, ki je tik pred izidom. Raziskuje tudi drugo sodobno folkloro, denimo obnašanje v prometu. Zanima ga varovanje narave, altruizem, prostovoljstvo, trajnostna mobilnost. V naslednji raziskovalni ekspediciji se podaja brskat po skrivnem življenju smeti. Dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in projektni sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Antropolog, ki je prepričan, da v prihodnosti ne bomo vse večji digitalni odvisneži, temveč se bomo vrnili k pristnim medčloveškim odnosom in živemu druženju. Dana Podjeda bo gostila Nada Vodušek.


25.02.2019

91. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, 2. del

V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.


25.02.2019

91. podelitev nagrad Ameriške filmske akademij, 1. del

V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.


25.02.2019

91. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije, 3. del

V nočnem programu Radia Slovenija tradicionalno spremljamo podelitev nagrad Ameriške filmske akademije. Tudi tokrat začenjamo noč oskarjev s pogovorom s filmsko kritičarko Ano Jurc, ki bo podelitev spremljala za MMC RTVSLO. Neposredni prenos podelitve začenjamo po 2. uri s sprehodom po rdeči preprogi, zaključujemo pa v jutranjem programu s podelitvijo najpomembnejšega kipca za najboljši film minulega leta. Podelitev oskarjev bo letos v gledališču Dolby potekala brez voditelja, na Radiu Slovenija bosta prenos vodila kar dva – Nadia Petauer in Jure K. Čokl.


24.02.2019

Nataša Smolič in Matej Glivar

Vedno več ljudi tudi v Sloveniji prisega na veganski način prehranjevanja. Kaj sploh je veganstvo in kaj pomeni biti vegan? Gre za modno muho, kjer posameznik ne uživa več živil živalskega izvora, ali gre za nekaj večjega? Gre za filozofijo in način življenja se strinjata naša nocojšnja sogovornika Nataša Smolič iz društva Animal Angels in Matej Glivar, ki vodi projekt Zgodbe Veganov.


23.02.2019

Katja Železnik

Na nočni obisk pride Katja Železnik, ki svoj čas posveča kinologiji in psički Dini. Katja jo je domov prinesla iz zavetišča in z njo začela spoznavati življenje štirinožnih prijateljev, ki morajo skozi prevzgojo. Kot prostovoljka je sprehajala zavetiščne pse in tiste po vaseh, ki so potrebovali družbo, zato si je nadela simpatično ime sprehajalka psov. Katja svoje kinološke izkušnje nadgrajuje z izobraževanjem doma in po svetu, v zadnjem obdobju pa je na novo postavila program vodenih socializacij. O tem in ostalem bo govorila z Barbaro Čepirlo.


22.02.2019

Jolanda Bertole

Novinarka Jolanda Bertóle je znan obraz športnega uredništva naše televizije. Večkrat se spomni svojih začetkov in tudi tega, da je v svojih rokah držala rekord v dežurstvih. Največjih plavalnih, drsalnih in jadralnih tekmovanj si ne moremo predstavljati brez njenega glasu in komentarja. Kolegi jo opisujejo kot simpatično, delavno in pošteno sodelavko; njena pozitivna energija in navdušenje sta nalezljiva. In tudi zato smo Jolando Bertóle povabili na Nočni obisk. Na druženje in pogovor jo je povabil Iztok Konc.


21.02.2019

Dragica Turjak

Mariborska knjižnica letos zaznamuje 70 let. Kakšni so bili njeni začetki, kako uspešna je Mariborska knjižnica pri svojem delu in kakšno je njeno poslanstvo danes, pa tudi kaj v tej ustanovi pripravljajo ob jubileju boste izvedeli po polnoči. Z nami bo direktorica Mariborske knjižnice in bibliotekarka Dragica Turjak.


20.02.2019

Maša Tiselj

Platon je o glasbi napisal, da je moralni zakon. Vesolju daje dušo, umu krila, domišljiji polet in šarm ter veselje do življenja. In tega zakona se trdno drži gostja nočnega programa Maša Tiselj, ki z njo – glasbo namreč – živi, diha, leti, šarmira tako sodelavce kot uživalce njenega podajanja, pa naj gre za glasbeno ali igralsko, predvsem pa je polna veselja do življenja. Ali je za to zaslužna glasba ali Maša sama, bo razkrila v pogovoru z nočno gostiteljico Lucijo.


19.02.2019

Bogi Pretnar

Kako in zakaj se človek namesto medicini zapiše časnikarstvu? Kdo vse in zakaj smo lahko zmagovalci, čeprav nam usodno zboli otrok? Odgovarja Bogi Pretnar, nočna gostja, ki nas je tokrat popeljala v zgodovino in zakulisje časopisne hiše Delo, v čase od njenih začetkov v dokumentaciji do Stopovih Viktorjev in limon ter Gongov popularnosti Vikend magazina, od uredništva za šolstvo do kulinaričnih tekmovanj in Odprte kuhinje. Bogi Pretnar je bila gostja Eve Longyka Marušič.


18.02.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.02.2019

Kdaj je medijske pozornosti preveč?

Vsak narod ima športne junake. Ko so na vrhuncu uspešnosti, se soočijo s težo slave, kar se je žal prepogosto tudi pri nas izkazalo za preveliko oviro. Brez pozornosti javnosti seveda ne gre, športniki od oglaševalcev in pokroviteljev živijo. Kje so meje? Kdaj in predvsem kdo bi moral reči ‘dovolj’, ko se mladi športnik začne pojavljati tako rekoč v vsakem oglasu? Kaj narediti, ko ima športni zvezdnik več obveznosti s snemanjem reklam kot pa s treningi? Kako to, da nekaterim vseeno uspe? Takoj po polnoči vas voditelj Jure K. Čokl vabi v družbo radijskih ponočnjakov v nočnih pogovorih!


16.02.2019

Tibor Rep

Tibor Rep je bil nekoč profesionalni skejter, potem novinar, danes pa je predvsem kuhar. Kuha po svoje, z občutkom, nekonvencionalno in drugače. Pravi, da najraje kuha za skupine in na manjših glasbenih festivalih, ker da so alternativci zares odlični jedci, ki cenijo drugačnost njegove kuhinje. V zadnjem času na različnih lokacijah po Sloveniji predstavlja Foodzine – lično knjižico brezmesnih receptov, ki tako po vsebini kot obliki sledi Tiborjevi REPeat igrivi kuharski zgodbi. Tiborja Repa bo v Nočnem obisku gostila Janja Novoselc.


15.02.2019

Gregor Selak in Klemen Bečan

Le malokdo se lahko pohvali, da so o njem posneli film. In taka sta naša tokratna nočna gosta Klemen Bečan in Gregor Selak. Oba športna plezalca, a s povsem različnima zgodbama, ki ju bo gledalcem na velikem platnu predstavil tudi prihajajoči 13. Festival gorniškega filma. Pred tem pa ju boste spoznali poslušalci. O življenju pred kamero, razkrivanju intimnih trenutkov in ustvarjanju zgodbe, ki bo s svojo pripovedjo pritegnila gledalce, bomo z nočnima gostoma govorili po polnoči.


14.02.2019

Simon Marčič

V nočnem programu bomo gostili ekstremnega motociklista Simona Marčiča. Spregovorili bomo o njegovih dirkaških pustolovščinah, še posebej podrobno o januarskem puščavskem reliju Dakar, ki se ga je udeležil že petič. Nočni program bo vodil Bratko Zavrnik.


13.02.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 76 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov