Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.
Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB. Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski spremljevalki celiakiji pravi:
Tako jo brez zadržkov lahko poimenujem šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje ozavestila. Čeprav sem tudi prej ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko v sebi mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.
S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.
Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela vedno možnost priprave hrane. Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko nadaljujemo zastavljeno pot.
Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:
In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.
Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.
Najprej pripravimo makov nadev:
Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.
Testo:
Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.
Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.
Premaz:
Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.
Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.
Petra Medved je na Nočni obisk povabila Suzano Kranjec, profesorico matematike in pedagogike, avtorico knjige Življenje brez glutena. Suzana Kranjec je bolnica s celiakijo in KVČB. Pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja. O svoji življenjski spremljevalki celiakiji pravi:
Tako jo brez zadržkov lahko poimenujem šele odkar imam postavljeno diagnozo. Pred tem je bila zame kratko malo vsiljivka. Nepovabljena gostja, ki se ni in ni dala odgnati. Občutila sem jo kot senco, ki mi sledi na vsakem koraku. Poskušala sem jo zatajiti, ji celo kljubovati, a zaman…..Pa sem jo, kot to vedno odkrito priznam, z dnem uradno ugotovljene diagnoze vendarle precej lažje ozavestila. Čeprav sem tudi prej ves čas slutila, da je…tam. Od tistega trenutka sem si globoko v sebi mnogo lažje dopovedovala, da prej ko jo vzamem za svojo, bolje zame. Mišljeno dobesedno.
S svojim delom ozavešča okolico, deli svoje znanje in izkušnje ne samo o pasteh brezglutenske prehrane, temveč nagovarja posameznika tudi k bolj zdravemu prehranjevanju, pozitivnemu razmišljanju in gibanju, ki mu daje poseben poudarek.
Mogoče bo koga presenetil podatek, da moji dieti navkljub z družino dosti potujemo. Preuredili smo si kombi v bivalnega, tako da sem imela vedno možnost priprave hrane. Tako nismo odvisni od drugih. Včasih v kraju bivanja najamemo apartma, seveda spet z namenom, da si hrano pripravljamo sami. Izlete izbiramo zelo premišljeno, primerno mojemu tempu, ker fizično vendarle ne zmorem prevelikih obremenitev.Zdaj tudi že precej dobro poznam svoje telo in vem kaj mi sporoča. V kolikor se mi napoveduje slabo počutje, raje preprosto ležem k počitku. To je edini način, da v kratkem spet lahko nadaljujemo zastavljeno pot.
Posvetila se je pravilni pripravi hrane, pravilni kombinaciji hrane, kajti kot razlaga je bil njen želodec in črevesje zelo uničeno, boleče in utrujeno. Zaradi dodatnih alergij je izoblikovala dieto brez glutena, brez jajc, brez mleka in brez obdelanih maščob, s pravilnim kombiniranjem živil in ekološko izbiro osnovnih živil. In razlaga:
In verjemite, jem okusno. Pripravljam hrano z veseljem. Vse skupaj mi je postalo izziv. Ne pripravljam pogosto istih receptov, razen nekaj klasičnih, ki so mi zlezli pod kožo. Predvsem pa mi je izziv, kadar mi uspe dober “ponaredek” klasične hrane, morda celo tradicionalne hrane, s tem, da upoštevam vse omejitve, ki jih imam v prehrani in je hrana kljub temu okusna.
Suzana Kranjec, gostja Nočnega obiska vam predstavlja hitro narejeno potico brez glutena, jajc in mleka, ki zagotovo uspe. Lahko ji rečemo tudi veganska potica.
Najprej pripravimo makov nadev:
Smetano z rumom zavremo in dodamo mleti mak, brezovo sladilo, limonino lupinico in rum. Odstavimo z ognja. Vse dobro premešamo. Potica izredno lepega izgleda, saj je močno rumene barve, na kar so gospodinje najbolj ponosne, da so izbrale za peko prava jajca. Mi pa bomo barvo jajca preprosto nadometili s kurkumo.
Testo:
Suhe sestavine dobro premešamo, nato dodamo tekočino in ugnetemo testo. Če se testo prijemlje posode ali roke, lahko dodamo žlico ali dve moke, ki jo potresemo na dno posode in počasi sukamo testo po posodi, da preprečimo lepljenje na roke in posodo.
Testo naj počiva pokrito k kuhinjskim servetom na toplem 20 minut. Nato ga ponovno pregnetemo. Na podlago položimo folijo za živila in nanjo položimo testo. Testo prekrijemo še z eno plastjo folije in začnemo z valjanjem. Tako preprečimo prijemanje na valjar in testo je mnogo lažje oblikovati v željeno obliko.Velikost in obliko razvaljanega testa določimo glede na obliko pekača. Namažemo z nadevom in zvijemo. Nato zvito potico s pomočjo folije prevrnemo na “hrbet”, da je konec zvitka na vrhu. Da pa sem nam zvitek ne podre pri prenašanju v model pekača, ga z modelom preprosto prekrijemo. Po potrebi odrežemo odvečno dolžino zvitka. Z roko gremo pod folijo na kateri je zvitek potice in vse skupaj lahko elegantno prevrnemo v model. Kajti testo ima slabšo vezivnost, ker ne vsebuje glutena, ne jajc, ne maščob in se rado strga. Potico pustimo 20 minut da vzhaja, nato jo z iglo velikokrat prebodemo, da izpustimo odvečni zrak in s tem preprečimo, da pride v poticido luknjic zraka. Potica naj vzhaja 20 minut. Nato jo z dolgo iglo velikokrat prebodemo potico do dna, da se ne naredijo zračni žepki in da nadev ne odstopa od testa.
Premaz:
Pregrejemo, da se sladkor stopi in premažemo površino potice predno jo damo v pečico. Tako dobi lepo rjavo barvo, ker nismo dodajali nobenih maščob.
Potico postavimo v hladno pečico in nastavimo temperaturo na 180°C. Ker je pečica še hladna, potica še nekoliko vzhaja med njenim segrevanjem. Pečemo 30 minut. Nato prekrijemo potico z aluminijevo folijo, da čim manj tekočine izpari in da je potica rahla. Pečeno potico vzamemo iz modela in jo prekrijemo s servetom, da se ohladi in da izgubi čim manj vlage.
Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka, aktivist, čigar delovanje je skozi leta presegalo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno udejanja. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.
»Zame je v gorah največji čar – raziskovanje. Odkrivanje novih območij, dolin, vrhov … Ko nisi prepričan, da ti bo cilj, ki si si ga zadal, tudi uspel,« o svojih gorskih poteh zapiše avtor knjižnega dela Tipanje v neznanem Vladimir Habjan. Je rutiniran knjigopisec, katerega bibliografija našteje 8 vodnikov in več kot 20 različnih knjižnih del, pri katerih je sodeloval. Je tudi urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe PZS. O 16 zgodbah, ki jih je zapisal v delu Tipanje v neznanem, pa tudi o gorniški literaturi nasploh, se je z Vladimirjem Habjanom pogovarjal Aleš Ogrin.
Gost po polnoči bo Boris Krabonja, profesor na Srednji ekonomski šoli v Mariboru in zakoniti zastopnik mariborskega dobrodelnega društva UPornik. Društvo s svojimi prostovoljci pomaga pri reševanju stisk ljudi, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali sami, brez kakršnekoli pomoči in odrinjeni na rob družbe. Slišali boste tudi pogovor z Liljano Jarh, vodjo projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh in razmišljanja o tem, kaj prinaša Sloveniji naziv Evropska gastronomska regija leta 2021.
Gobe imamo radi, še raje jih nabiramo, sušimo in vlagamo. Nekatere lahko tudi gojimo. Ne le šampinjone, te dobimo v vsaki trgovini. Očem privlačne in brbončicam mamljive zdrave gobice, katerih imena se moramo še naučiti, prihajajo iz Gobnjaka, majhne gobje farme v ljubljanski Rožni dolini, kjer jih negujeta inženir bionike Rok Zalar in kulturologinja Bojana Radovič Žvanut. Nekaj deset kilogramov na mesec jih vzgojita. S pomočjo njunih paketov za osnovno gojenje pa lahko tudi doma občutimo navdušeno vznemirjenje, ko iz posteljice s substrati pokukajo majhni rumeni klobučki, bele resice in druge čudovite oblike. Navdušena urbana gobarja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek v oddaji Nočni obisk gostimo inštruktorja jamarstva in vodjo Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije ter geografa in speleologa Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Z voditeljem oddaje Petrom Močnikom bosta spregovorila o lepotah in posebnostih slovenskega kraškega sveta, o tem, kakšno grožnjo za podzemni svet predstavlja masovni turizem, dotaknila pa se bosta tudi problematike onesnaženja slovenskih jam. Ocenjuje se namreč, da je med približno 14 tisoč jamami, kolikor jih je pri nas trenutno odkritih, onesnaženih kar med 20-30 odstotkov. Vabljeni v našo družbo nekaj minut po polnoči.
Forenzičarka na lovu za zločinci, tako so jo predstavili v kandidaturi za inženirko leta 2020. Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka, preučuje prstne odtise ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. O sebi pove, da ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi tisto, kar te veseli. O svojem delu pravi, da delo forenzika, ki je prikazano v serijah in filmih, ni resnično. Kakšno je v resnici, nam bo razkrila v nočnem obisku. Na nočno zaslišanje jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.
Nocoj bo z nami Manica Smrdelj, profesorica, pevka, lastnica in vodja profesionalnega vokalnega studia v Kopru. Manica ima za seboj kar dolgo kariero: je najvišje certificirana kot Mentor Teacher pri mednarodnem inštitutu za glas IVA - Institute for Vocal Advancement, s sedežem v Ameriki, ki temelji na najnovejših znanstvenih odkritjih glasu. Preko inštituta predava tudi na mednarodnih konferencah in poučuje učitelje petja po celem svetu. Manica se je izobraževala pri zelo uglednih učiteljih petja, med katerimi posebno mesto zavzema maestro Seth Riggs . Bil je vokalni trener več kot 200 Grammyjevih nagrajencev, med katerimi so Michael Jackson, Stevie Wonder, Ray Charles, Barbra Streisand, Josh Groban, Tina Turner, Diana Ross, Natalie Cole, Julie Andrews, Prince, Michael Bolton in mnogi drugi. V nočni program jo je povabila Loredana Vergan.
Kot stand up komik in podkaster je hiter z mislimi in spreten z besedami. Kot improvizator, radijski in televizijski voditelj ter igralec se dobro znajde na odru, za mikrofonom in pred kamero. Kako pa se je spopadel s težko življenjsko preizkušnjo? Od kod je jemal moč, ko se je znašel v duševni stiski? Kdo mu je stal ob strani in mu bil v oporo? O tem in še marsičem se je z Žanom Papičem v nočnem programu pogovarjal Iztok Konc.
Tokratni nočni klepet bo prepleten z glasbo in gibanjem. Prvo uro bo naš gost pevec, plesalec in podjetnik Sebastian, ki je slovensko medijsko sceno bogati že 20 let – zadnja leta predvsem kot plesalec in inštruktor zumbe, ki se je uveljavil tudi izven naših meja. Spomnil se bo svojega odraščanja in začetkov medijskega pojavljanja. Po eni bomo gostili Natašo Vidnar, diplomirano medicinska sestro, predavateljico, inštruktorico in vodjo Centra za krepitev zdravja v Mariboru. Nato pa vas bomo 2 uri razvajali z najpopularnejšimi domačimi uspešnicami leta 2020 lestvice Top 17, glasbeniki pa vam bodo zaupali tudi želje za leto 2021. Z vami bo Robert Zajšek.
To noč bo nočna voditeljica Lucija Grm z vami zaplavala v vode šansona. Slovenskega, francoskega, morda še katerega. Pričakujte Jacquesa Preverta, Jureta Ivanušiča, Dušo Počkaj in Marjano Deržaj, vmes pa še koga …
Poznate kakšno pesem na temo dni ali mesecev? Letnih časov? Pokličite nočno ptico Lucijo Grm, ki bo imela pred seboj knjigo Igorja Torkarja Satirični koledar in vam iz nje morda prebrala kaj nepričakovanega …
Če za koga velja, da je pravi kameleon, potem je to brez dvoma tokratni gost nočnega voditelja Jureta K. Čokla – Jure Godler! Kateri izmed vseh njegovih jazov bo tokrat najglasnejši? In – kateri je sploh njegov pravi jaz? Takoj po polnoči na Prvem!
Gostja oddaje Nočni obisk je pisateljica, ilustratorka, publicistka in predsednica društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini, Darinka Kozinc. V pogovoru z Natašo Uršič boste izvedeli, da so se številne vipavske domačije ohranile zaradi njihovega dela Egiptu. Nekdanji generalni sekretar ZN Butros Butro Gali je bil povezan z aleksandrinko. V otroških letih je namreč zanj skrbela Milena Faganeli, doma iz Mirna pri Gorici. Pa tudi kako so se med temi primorskimi ženami in dekleti, nekatera odlično znašla.
Na nočni obisk se bomo odpravili v okolico Maribora, v občino Rače-Fram. Z Barbaro Štern, ki jo je v nebesa nad Pohorjem, kot ji pravijo kraju, »potegnila« ljubezen, bomo govorili o družini, turizmu in turistični kmetiji, lokalni predelavi, delu in hobijih. Pekli pa bomo tudi pravo slovensko potico. Vse to med polnočjo in eno. V nadaljevanju noči pa bomo predvsem glasbeni. Med eno in drugo bo z nami Alya, med drugo in tretjo bomo gostili Jožeta Zadravca, tolkalca jazzovske glasbe, odličnega pedagoga in producenta. Z zimzelenčki pa vas bomo razvajali tudi med 3. in 4.uro.
Vedno aktualni, zimzeleni Butalci imajo tudi svoje sodobnike - Poddolce – Žige Valentiča. Med drugim pravijo, da je smeh pol zdravja - druga polovica pa je izolacija, dodaja Lucija Grm, ki se bo s Poddolci družila takoj po polnoči na Prvem.
Leto v izteku si bomo mnogi zapomnili tudi po tem, da smo uvedli delo od doma. Vendar pa so pred tem delo doma poznali že mnogi, ki v svojih domačih prostorih že leta ustvarjajo različne izdelke. Vse bolj tudi kupci posegamo po okolju prijaznih izdelkih iz naravnih materialov. Okraski za božično drevo, deske za rezanje, predpražniki, podstavki, okrasne plošče so le nekateri od izdelkov, ki nastajajo izpod rok nocojšnje gostje. Kakšen je njen proces ustvarjanja in zakaj izdelovanje iz lesa bomo med drugim povprašali Sanjo Rauter, ki jo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Živahna je bila. Tehnik Matic Ferlan je rekel, da so telefoni skoraj pregoreli, da je imel enega za drugim 22 klicev, v eter pa lahko da hkrati samo dva. Lahko jim je samo povedal, kdaj bom naslednjič. Zdravko z Raven na Koroškem pravi, da ni pošteno: 40 let je delal, trgali so mu vse možne prispevke, zdaj pa dobiva dobrih 600 evrov pokojnine. S tem presneto težko preživi mesec. Vinko iz Ilirske Bistrice je sladkorni bolnik. Pozdravil je vse znance – sladkorne – v Slovenj Gradcu. Že 15 let se vsako leto dobivajo, le letos žal ni šlo. Meta iz Kamnika je prikupno navihana. Povedala je par dobrih šal. Dve sosedi. Vpraša prva drugo: »K tebi vidim večkrat priti zdravnika – a si kaj bolna?« Ona pa nazaj: »Jaz pa vidim, da k tebi prihaja oficir. Ampak zato še ne bom vprašala, če je vojna.« Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami,« policist pa: »Gospod, z nami!« Tonček ni hotel jesti kosila, pa ga je oče kregal: »Jej, sinko. Veš koliko ljudi je lačnih in kako bi bili veseli, da bi dobili na krožnik pol tega kosila!« »Ja, oči, jaz tudi.« Meti so operirali koleno, dobila je bergle in – covid-19. Nerodna stvar, pa prav v času, ko bi najbolj potrebovala pomoč! Ko naj bi si šla prevezat rano, je taksist ni hotel peljati, rešilec ji ne pripada … potem se je je en taksist le usmilil: »Sam bog ve, koliko pozitivnih sem že peljal, pa še vedel nisem.« Vprašala sem jo, kako se ji je bolezen izražala. Izgubila je vonj in okus, bolela jo je glava. Prvi dan jo je kar zagrabilo, drugi dan ni šlo nič na slabše, četrti dan pa je potem dobila vročino. Kaki pet dni je bila bolj uboga, potem pa je šlo spet vsak dan na boljše. Roman iz Ljubljane še vedno ni našel ljubezni svojega življenja, upa, da jo bo v naslednjem letu. Šaja je poklicala iz Stockholma, tam je že osem let. Ljudje tam kljub epidemiji večinoma ne nosijo mask, lokali so še odprti, le število gostov skupaj za mizo je omejeno in po 20 uri ne točijo več alkohola. V joga studiu, kjer tudi dela, so število prisotnih s 24 omejili na 20. Naši ukrepi se ji zdijo daleč prestrogi, preveč posegajo v zasebnost človeka. Marko iz Ljubljane piše pesmi in prevaja iz francoščine. Iz talmuda je prevedel nekaj misli o ženskah, ki so mu bile všeč. »Ko boš pisal o ženskah, pomakaj pero v čisto mavrico.« Naslednja je pa za ta čas, ko smo veliko doma in že malo naveličani drug drugega. »Žensko je Bog ustvaril iz Adamovega rebra, ne iz pete, zato ne hodi po njej.« Šestnajstega januarja pa spet naprej.
Gost nočnega programa iz studia Radia Koper bo dr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se bo pogovarjala Mateja Brežan.
V nenavadnem letu 2020 je Radio Maribor, kot drugi najstarejši radio na Slovenskem, zaznamoval tri četrt stoletja. Z odgovornim in glasbenim urednikom Radia Maribor, Robertom Levstkom in Gregorjem Stermeckim bomo govorili o neuresničenih projektih Radia Maribor v jubilejnem letu, transformaciji tradicionalnega radia v multimedijski servis in izzivih, ki jih na področju radijskega medija narekuje tretje desetletje 21. stoletja. Voditelj: Teodor Bostič Glasba: Gregor Stermecki
Klasično izšolana balerina, ki jo bolj kot tehnično dovršena reprodukcija koreografskega materiala zanima raziskovanje medčloveških odnosov skozi različne oblike umetnosti, je našla svoj dom v sodobnih plesnih praksah in performansih. Povezave in nasprotja znotraj družine in širše družbe raziskuje v solističnih in skupinskih predstavah. Ne le skozi ples, tudi skozi igro in glas. Zakaj bi morala biti plesalka nema? In zakaj bi bil ples rezerviran le za posvečene? Vsi imamo telo, da lahko plešemo in glas, da lahko pojemo, pravi plesalka in koreografinja Nataša Živković. Pred mikrofon nočnega programa jo je povabila voditeljica Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov