Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kambodža - popotnika Valentina in Matic Pavlič

26.04.2015


Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.

O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.

Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.

Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.

Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”

Nikakor se nista mogla navaditi na smrad tržnic in ulic, kadar je bil v bližini t.i. stinky fruit (ang. durian)

foto: welyl

Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.

V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!

Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”

“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”

Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.

Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.

“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.

Slavni templji Angkor Wat, kjer so mimogrede snemali tudi film Lara Croft - Plenilka grobov z Angelino Jolie v glavni vlogi

foto: Dragon Woman

Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.” 


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Kambodža - popotnika Valentina in Matic Pavlič

26.04.2015


Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.

O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.

Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.

Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.

Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”

Nikakor se nista mogla navaditi na smrad tržnic in ulic, kadar je bil v bližini t.i. stinky fruit (ang. durian)

foto: welyl

Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.

V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!

Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”

“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”

Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.

Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.

“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.

Slavni templji Angkor Wat, kjer so mimogrede snemali tudi film Lara Croft - Plenilka grobov z Angelino Jolie v glavni vlogi

foto: Dragon Woman

Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.” 


18.12.2021

Irena Dolinšek

Na nočni obisk prihaja Irena Dolinšek iz Portoroža. V zlatih letih portoroškega turizma je bila vodja prireditev, animatorka, pred tem turistična vodička. Danes, pravi, uživa v svobodi, ki jo je zaživela po upokojitvi. Še vedno je izjemno dejavna. Tudi v tem predprazničnem času otrokom in starejšim običajno prinaša dobro voljo s svojimi zgodbami, ki jih pripoveduje v kateri od vlog. Lahko je Rdeča vila, gusarka, Rosa Klemenetina. A ker pandemija tudi letos omejuje neposredne stike, je bolj aktivna na facebooku, kjer spremlja tudi stisko mladih, ki jo je zaradi omejevanja stikov prinaša pandemija.


17.12.2021

Maja Kumelj

Med študijem grafičnega oblikovanja se je odločila, da poskusi srečo kot vizažistka v New Yorku, meki modne industrije. Da je tam lahko živela, je pomagala v gostinstvu, posledično pa začela razmišljati o promociji slovenske kulinarike v ZDA in odprla svoje catering podjetje. Po sedmih letih se je vrnila v rodno Novo mesto, kjer zdaj Slovencem predstavlja eno od tradicionalnih ameriških dobrot: pite, tako sadne kot kremne. Maja Kumelj je s svojimi pitami osvojila že marsikaterega slovenskega sladkosneda, z nasveti in lastnimi izkušnjami pa pomaga tudi ostalim, ki bi želeli svoj kuharski hobi spremeniti v posel. Sladek in ameriško obarvan Nočni obisk Maje Kumelj bo gostila Andreja Čokl.


16.12.2021

Kakšna je vloga človeka med prazniki?

V nočnem programu bomo s sogovorniki odstirali duh časa in prostora in iskali odgovor na vprašanje, ali je vloga človeka ob praznikih drugačna kot sicer, zakaj ob koncu leta nekateri posamezniki tako radi delajo osebne zaključke? In kako je z novoletnimi zaobljubami? Se jim zavežemo ali vidimo 1. januar kot samo še en datum na koledarju, ki pomeni le nov dan in nam daje novo priložnost? V nočno družbo vabi voditeljica Helena Ajdnik.


15.12.2021

Mojca Žagar Karer

Ko se ob kakšni neznani strokovni besedi znajdete v zagati, je med tistimi, ki vam lahko pomaga. Raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodje Terminološke sekcije inštituta ne zanimajo le teoretični, temveč tudi praktični vidiki terminologije. Pojmi različnih strok so povezani z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati, pravi. Kako v splošni javnosti razumemo in uporabljamo strokovne termine s področij kot so denimo gledališče, kriminalistika ali pa betonske konstrukcije? Kam lahko pokukamo, kadar naletimo na termin, ki nam ni domač? Včasih smo listali po debelih tiskanih slovarjih, danes jih imamo na voljo v spletni obliki. Kadar smo kljub slovarju še zmeraj v dvomih, pa se lahko obrnemo na spletno svetovalnico Terminologišče. Tudi tam nam bo priskočila na pomoč doktorica Mojca Žagar Karer. Seveda pa bo v nočnem pogovoru tekla beseda tudi o drugih stvareh, ki zanimajo našo gostjo. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.


13.12.2021

Robert Petan 13.12.

Na klepet prihaja Robert Petan. Po izidu albuma prvenca, ki je poslušalcem postregel z avtorskimi skladbami, simpatičnimi in duhovitimi besedili, se je mladi kantavtor podal in preizkusil še v igralskih vodah. Trenutno nastopa v stand-up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust. Kako se srečujeta in dopolnjujeta glasbeni in igralski svet? Na kakšen način tudi sam polni baterije, da lahko poslušalcem in gledalcem na dnevni bazi prinaša smeh, veselje in dobro voljo? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo v sproščenem pogovoru Robert Petan zaupal Sandiju Horvatu.


12.12.2021

dr. Ana Rotter

V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


11.12.2021

Jožko Čuk

Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je za nočni program povedal Jasni Preskar.


10.12.2021

Vlasta Nussdorfer

Na Nočni obisk prihaja gospa Vlasta Nussdorfer. Na prvi pogled njeno življenje teče povsem gladko in brez preprek. Bila je odlična učenka, študentka prava, okrožna, višja in državna tožilka. Je delavna, zagnana, odlikuje jo tudi velika organiziranost in čut za ljudi. Poznamo jo kot ustanoviteljico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč; bila je tudi varuhinja človekovih pravic, zdaj pa je svetovalka v uradu predsednika republike. Vendar pa so bili tudi v življenju Vlaste Nussdorfer težki trenutki, ki pa je niso zlomili. Od kod ji moč, volja in življenjska energija, ki jo krasi?


09.12.2021

Marko Završnik

Na nočni obisk prihaja Marko Završnik, Mariborčan, po mnenju Gazele 2021 lastnik enega najhitreje rastočih podjetij za elektroniko v Sloveniji, ki se dobro zaveda, da sta znanje in motivacija zaposlenih največji kapital podjetja. Zaveda se, da je za uspeh potrebna unikatnost, fokus in cilj vodenja, kar ga je popeljalo tudi na mednarodne trge. Je navdušen nogometaš, družinski človek, gurman in popotnik, ki obožuje tople kraje. Nočni progam iz mariborskega studia pripravlja Robert Zajšek.


08.12.2021

Matej Grahek

Človek potrebuje malo, da je lahko srečen. Tako je prepričan Matej Grahek, akademski glasbenik flavtist, ki se je pred dvema letoma pridružil mednarodni posadki, s katero je na katamaranu prečkal Atlantski ocean. Na potovanju čez »veliko vodo« se lahko zgodi marsikaj, a vsaka pot se vedno začne in konča doma. O umetnosti potovanja, dogodivščinah in spoznanjih na poti bo Matej Grahek pripovedoval na tokratnem nočnem obisku v sredini noči.


06.12.2021

Édith Piaf v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Začeli bomo s šansoni, za katere je tako besedilo kot glasbo napisal Michel Emer, eden najpomembnejših Édithinih sodelavcev sploh. Poslušali bomo Édithine interpretacije pesmi, ki so nastale kot glasba za francoske filme prvega povojnega desetletja. In še nekaj odličnih realističnih šansonov iz 50-ih let bo na sporedu. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


05.12.2021

Jožef Bobovnik

Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varno obiskovanje gorskega sveta. Še posebej, če se zanje obiskovalci tega više ležečega sveta odločijo v razmerah, za katere menijo, da jim lahko povzročajo težave. Zanje s svojimi aktivnostmi in znanji že več desetletij skrbijo prostovoljni vodniki Planinske Zveze Slovenije. V Nočnem obisku se nam je pridružil namestnik načelnika Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Jožef Bobovnik. Z njim smo govorili o pridobivanjih znanja in izkušenj z različnih področij planinstva in s kakšnimi dejavnostmi slovenska krovna planinska organizacija skuša – ob vedno večji popularizaciji planinstva – o pomenu teh znanj ozavestiti vse obiskovalce gora.


04.12.2021

Mateja Maretič

Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let. Učiteljica tehnike in gospodinjstva na OŠ Dušana Muniha Most na Soči se že dve leti potaplja v mrzlo vodo. Zapriseženo športnico je vedno gnala ta iskra po odkrivanju novega in drznega. Tako je spoznala ledeno zdravljenje. Kakšni so bili začetki, kako se spopada z vodo, ki ima komaj 3 stopinje in ali je po toliko kopanjih opazila spremembe? Na nočni obisk jo je povabil Boštjan Simčič.


03.12.2021

Noč šansonov: Šansoni Édith Piaf

V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v drugi polovici 40-ih let 20. stoletja. Najprej bodo na vrsti šansoni, ki jih je za Édith napisal besedilopisec Henri Contet, nato pesmi iz filma Étoile sans lumiere, pa šansoni, ki jih je pevka posnela z zasedbo Les compagnons de la chanson. Drugo uro noči bomo začeli s šansoni Michela Emerja in nadaljevali z nekaterimi, ki jih je napisala Édith Piaf sama. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


02.12.2021

Heliodor Cvetko

Na nočni obisk prihaja Heliodor Cvetko, psiholog, psihoterapevt in supervizor, dolgoletni vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Kakšni občutki ga prevevajo ob skorajšnji upokojitvi, potem ko je dolga desetletja kot strokovnjak pomagal reševati številne stiske v družinah, v pogovoru po polnoči. V nadaljevanju noči o težavah s pomanjkanjem kadra, s katerim se sooča naše gostinstvo, spomnili se bomo zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Mlinariča, prehranska strokovnjakinja Marija Merlak pa bo svetovala o zmerni uporabi sladkorja v prehrani.


01.12.2021

Kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki?

V nocojšnji oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s profesorjem Matejem Šeklijem o tem, kdaj in kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki. Gostimo tudi pisatelja Đorđa Matića, ki je pred kratkim izdal svoj novi roman. Lahko slišite tudi pogovor z znanstveniki in zdravniki iz Kragujevca, ki so naredili obsežno raziskavo delta različice novega korona virusa. Opravljena je bila v Domu zdravja Kragujevac. V njej je sodelovalo več kot 145.000 pacientov.


01.12.2021

Sara Briški Cirman

13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer je našla drugačno svobodo – nastal je projekt Raiven. Sara Briški Cirman se zadnji dve leti spet vrača h klasiki – magistrica solopetja je med drugim nastopila z malteškim filharmoničnim orkestrom, v opereti Kandid, operi Seviljski brivec in prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina. Njen navdih so živali, obožuje rože in globoko spoštuje Elzo Budau – verjetno ni bralke, ki je večkrat prebrala Ljubezen v F molu. S Saro Briški Cirman se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Darja Pograjc.


29.11.2021

Martin Golob

Ob izteku prve adventne nedelje bomo v studiu Prvega gostili duhovnika. Ne bo res tako resno kot je slišati, četudi svoj poklic opravlja z vso predanostjo in posvečenostjo. Martin Golob bo voditeljici Vesni Topolovec razkrival poti, ko so ga pripeljale do poklica duhovnika. Od raztrganih levisk, v katerih je prišel na škofijo, pa o cerkvenem sodišču, kjer se je skoraj znašel, ker je v videospotu ne čisto zares podelil zakrament poroke. Prisluhnite zelo posebnemu duhovniku ob skorajšnjem začetku veselega decembra, daril, luči in pričakovanj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


28.11.2021

Franc Šivic

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.11.2021

Marija Pirjevec

Prvo uro bomo preživeli v družbi z gostjo iz Trsta, univerzitetno profesorico in literarno zgodovinarko Marijo Pirjevec Paternu, ki je pred nedavnim praznovala okrogel življenjski jubilej. Njeno poklicno pot je opredelila ljubezen do knjig, do književnosti, a tudi dejstvo, da se je družina iz Sežane preselila v Trst, kjer je bilo dovolj razlogov za obrambo slovenske književnosti v nenaklonjenem italijanskem prostoru.


Stran 33 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov