Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.
O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.
Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.
Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.
Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”
Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.
V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!
Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”
“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”
Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.
Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.
“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.
Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.
O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.
Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.
Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.
Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”
Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.
V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!
Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”
“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”
Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.
Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.
“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.
Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.”
Poklic gospe Mojce Korenjak se v javnosti bolj uveljavlja šele v zadnjem času. Je namreč tolmačka v slovenski znakovni jezik. Pravi, da morajo biti kretnje natančne. »Iz kretnje minister hitro nastane upokojenec, iz besede hvala – briga me, iz direktorja porednež. In seveda je lahko zabavno, kadar te besede nastopajo v stavku ena poleg druge; na primer upokojeni minister ali poreden direktor.« Mojca Korenjak bo z nami v noči s sobote na nedeljo. Ker je otrok gluhih staršev, jo znakovni jezik spremlja že od rojstva. Na Nočnem obisku bo govorila o svojem poklicu, družini, o svojih ljubeznih in strasteh. V studiu jo bo gostil voditelj Iztok Konc.
Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.
S pesmijo v srcu, predvsem pa v etru, se bomo z nočnim gostom potepali po zelenih livadah, se ozirali v njegovo glasbeno preteklost in preverili, kakšno tkanino so mu stkale nitke življenja na drugih področjih. Predvsem pa bomo ljubezni in sreči odprli radijske dveri in se skupaj z vami veselili novega dne. Besede napovedi tokratnega nočnega obiska so vzete iz nekaterih besedil pesmi, ki jih je prepeva Ivan Hudnik, ki ga je v goste povabila voditeljica Lucija Grm.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program bo vodil Teodor Bostič.
Na nočni obisk smo povabili radijskega kolega Aleša Jenuša, ki deluje tudi kot turistični vodnik, tolmač in prevajalec. Kako trd je kruh turističnih vodnikov, o pozitivnih in negativnih plateh tega poklica, pa tudi o tem, kdaj bo turizem, še posebej za vodnike, znova na zeleni veji, boste med drugim slišali po polnoči. Glasbo je izbral Gregor Stermecki, nočni program pa bo vodil Teodor Bostič.
Ranerane je naslov pesniške zbirke, ki je pravkar izšla. Z njo nas objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno. Z rdečo rano na sredini knjige in s QR kodami ob pesmih, ki popeljejo v spletni objem z drugimi umetnicami in umetniki, ki jih je povabila k sodelovanju, interpretiranju, razumevanju, doživljanju. Vsaka predstava – živa predstavitev zbirke je poroka. Vsakič nova nevesta v belem za en dan. Zbirka raste v prostor in čas in bo objela vse več ljudi. Igralka, pesnica, pevka Anja Novak - Anjuta bo nočna gostja Nade Vodušek.
Vlogerji. Influencerji. Besedi, ki narekujeta smernice in način življenja številnih. Ena prvih v Sloveniji, ki se je z vlogi z drobnimi nasveti za dekleta začela pojavljati na spletu, je bila Lea Filipovič. Vendar jo le malokdo pozna pod njenim pravim imenom. Lepa Afna je vzdevek, ki ji je prinesel prepoznavnost in danes več sto tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kakšne so prednosti in pasti takšne izpostavljenosti? Je biti vplivnež lahko tudi kariera? Vse to in še veliko več bo Leo Filipovič na klepetu spraševal Sandi Horvat.
Nov način življenja, v katerega nas je pahnil koronavirus, nam poskuša omiliti prijazno toplo septembrsko vreme. Tako kot spomladi, ko smo bili prisiljeni ugasniti svoje običajno življenje, zunaj pa so bili čudoviti sončni dnevi. Ampak človek je trdoživa zverina, mi se ne damo. Sploh pa ne nočni poslušalci. Povezujeta nas optimizem in odlična nočna družba. Med klepetom vam bo voditeljica Mojca (Blažej Cirej) prebrala tudi eno od groznih ljudskih pravljic, ki ji jih je poslal poslušalec Vilibald s Ptujske Gore.
Flavtistka Jasna Nadles je kot koncertantka in glasbena pedagoginja ponesla ime Slovenije v svet. Zaradi nje je po Evropi znano tudi mesto Piran, v katerem skupaj s programskim vodjo Milanom Vrsajkovom že 19 let neutrudno prireja Tartinijev festival. Nanj privablja izvajalce in poslušalce z vsega sveta. Na njegovem odru so se zvrstili nekateri najslavnejši glasbeniki, zlasti tisti, ki veljajo za največje specialiste v izvajanju baročne glasbe. In kljub izrednim zdravstvenim razmeram jim je uspelo prizorišča Tartinijevega festivala napolniti tudi letos, ko je bil festival še posebej bogat, saj je nosil pečat 250. obletnice smrti mojstra narodov. Iztekel pa se je prav pred nekaj dnevi. Z Jasno Nadles se bo pogovarjala Lea Hedžet.
Slovenijo je že v prejšnjem tisočletju osvojila najprej z metlo, nato so se ji pridružile lutke, čar gledaliških odrov uživa že od vsega začetka, v zadnjih 13 letih tudi kot stand-up komičarka. Filmska platna so ji blizu, je pa tudi prva trebuhogovorka v Sloveniji, ki se je predstavila tudi prek luže. Ribničanka z značilnim nasmehom, humorjem in pronicljivostjo. Gostja Lucije Grm v tokratnem nočne programu bo edinstvena – Lucija Čirovič. Pridružite se jima.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših evropskih saksofonistov, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Kakšna je bila njegova pot od pastirčka pa do profesorja za klasični saksofon, nam bo zaupal po polnoči. Eva Čeh iz Slovenske Bistrice dela kot "mlada profesionalka" v delegaciji EU v Argentini. V nadaljevanju noči bomo izvedeli, kakšno je tam življenje in kako je sploh pristala v Argentini. Kot spomin na to vroče poletje pa se bomo odpravili v gramoznico Zeleno jezero v občini Kidričevo, ki postaja priljubljena turistična točka krajanov in okoličanov.
Oto Vrhovnik, skladatelj in eden najboljših saksofonistov v evropskem prostoru, ustanovitelj katedre za klasični saksofon na univerzi na Dunaju, je sklenil svojo bogato glasbeno pot. Po polnoči bo z nami delil spomine na leta, ki so ga popeljala od pastirčka pa do priznanega glasbenega ustvarjalca. Eva Čeh je mlada profesionalka v delegaciji Evropske unije v Argentini, zaradi pandemije pa se je vrnila domov. V nadaljevanju noči boste slišali, da je bila njena pot domov zelo dolga in naporna. Pisatelj August Demšar je avtor več romanov, po katerih prav zdaj snemajo televizijsko serijo. Slišali boste nekaj utrinkov s snemanja in kratek pogovor z avtorjem.
Ko se sprehajamo kje čisto blizu ali pa blodimo po oddaljenih, samotnih travnikih in gozdovih, se nam niti ne sanja, koliko užitnih divjih rastlin nam maha v pozdrav. Po njegovi zaslugi jih vse bolj spoznavamo tudi drugi, z njim nabiramo rastline in izkušnje. Vodi nas po neznanih poteh, nam razlaga, pomaga, snuje recepte. Zraven posluša muziko. Veliko muzike, s katero se je včasih tudi sam ukvarjal, bodisi kot član različnih zasedb, bodisi kot pisec in urednik na radiu ali kot tisti, ki je k nam zanesel zlasti ameriški hardcore. Popotnik, ki je napisal že kar nekaj vrhunskih potopisov. Strasten pohodnik, ki bi zlahka preživel tudi zunaj urbane civilizacije. O vseh njegovih divjih ljubeznih se bo z Dariem Cortesejem pogovarjala Nada Vodušek.
To noč boste z voditeljem Juretom K. Čoklom v nočnem programu lahko analizirali letošnje poletje – kaj je prineslo dobrega in kaj slabega? Je bil vaš dopust drastično slabši od lanskega? Ste zanj porabili bone ali se niste dali motiti in ste odšli na dopust v tujino? Naj bo poletje prihodnje leto tako kot letošnje ali običajno? Dovolj vprašanj za pogovor v živo na telefonski številki 01/475 22 22.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
Mladen Bogić je rojen v Ljubljani, mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Železnica ga je močno zaznamovala po dedku, maminem očetu, ki je bil zaposlen na železnici. Jadranje mu je bilo v zibko položeno po očetu Mirku Bogiću, rojenem v Šibeniku. Mirko Bogić velja za očeta jadralstva na Slovenskem. Pripravlja Smilja Baranja.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
Na nočni klepet prihaja Tamara Andrašič, ki že štiri leta živi v Izoli. Je pisateljica, predavateljica , vlogerka in amaterska slikarka, ki bo spregovorila tudi o logoterapiji. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov