Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.
O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.
Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.
Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.
Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”
Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.
V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!
Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”
“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”
Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.
Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.
“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.
Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Za njuno prvo potovanje v Azijo sta Valentina in Matic Pavlič – ker par izjemno rad potuje, sta že študentska leta pošteno izkoristila za potovanje – sta izbrala Kambodžo. In zakaj ravno to državo JV Azije? Zaradi prepleta vsega azijskega, novega, kar sta želela doživeti, zaradi narave in ker sta iskala državo s pestro zgodovino, s kulturnimi spomeniki, kar Kambodža s svojimi ostanki kmerske civilizacije nedvomno je.
O njunih najmočnejših spominih s poti: podoba pokrajine (prostrana riževa polja), arhitekturni dosežki templjev Angkor Wat, hrana, tržnice, nenazadnje tudi ljudje.
Na potovanje sta se odpravila brez nekega vnaprej pripravljenega načrta, ravno zaradi te spontanosti sta zadnji teden preživela na Laosu, ki sprva ni bil načrtovan. “Potovanje je potekal relativno hitro, ker je prevoz med posameznimi mesti dobro urejen,” njuno odločitev razloži Valentina.
Iz finančnih razlogov je imel njun let končno destinacijo na tajskih tleh v Bangkoku, sta pa zaradi tega bogatejša za izkušnjo več. “Slavna tajsko-kamboška meja ima svoj renome,” s smehom pripomni Valentina. “Za naju je bil kar šok. Prvič sva bila v Aziji, vse je bilo novo in drugačno. Meja v Aziji ne zgleda tako kot naša. Tam te nihče ne ustavi, nihče ne zahteva tvojih dokumentov. V bistvu moraš ti kot turist poiskati pravo okence, prave carinike, hkrati pa domačini kar prehajajo, vozijo vozove, prodajajo najrazličnejše stvari.” “Kaos je na meji,” z eno besedo Matic opiše stanje na meji.
Sladki kamboški sadeži so pustili dober okus v njunih ustih, malo manj sta bila navdušena nad smrdljivim sadežem t.i. stinky fruit oz. durian. Valentina in Matic bi to vonj gotovo rada izbrisala iz svojega spomin: “Gre za sadež, ki resnično zelo smrdi. Ampak Kambodžani ga imajo očitno radi, saj iz njega izdelujejo sok ali nekakšen shake. Zmešajo ga z mlekom, tako da ga je moč najti na vseh tržnicah, zavohaš ga pa na stotine metrov daleč.”
Riža se nista naveličala, saj so ga pripravili na 1001 način.
V Kambodži sta preizkusila vsa možna prevozna sredstva: avtobus, tuk tuk, kolo, čoln, celo slona!
Eno bolj zanimivih in nepozabnih doživetij pa je bil treking s sloni v odročni provinci Mondulkiri, kamor zaide le malo turistov. “Sloni so v Kambodži zelo domači. V divjini jih redko vidiš, jih praktično ni. Niso poceni, ne more si jih privoščiti vsak, zato v Kambodži obstajajo nekakšne vaške komune, ki si med seboj delijo enega slona.Vodniku slona pravijo mahout.”
“Sam nisem najbolj navdušen nad živalmi, so mi ljubše rastline,” prizna Matic in hkrati doda, da se vseeno ni mogel upreti šarmu slonov. “Res so me očarali, ker so prijazne in dostojanstvene, predvsem pa zanesljive živali. Prijetno se je zibati na takem velikanu.”
Slone domačini pogosto uporabijo kot delovno sredstvo, kot nekakšen traktor.
Presenetljivo dejstvo: Slonje dlake niso mehke, kot bi človek pričakoval, je ugotovil Matic. Turisti (v paru) načeloma sedijo v nekakšni košari, ki je nameščena na slonovem hrbtu. So precej neudobne, zato je mahout Maticu predlagal, da se preseli za slonji vrat, a je kmalu ugotovil, da ima slon kar trde dlake oziroma kocine, ki človeka bodejo, saj se ne ukrivijo. “No, jaz sem v pozibavanju na slonu uživala v košari,” v smehu pove Valetina.
“Čeprav je slon ogromna žival, v džungli ne pusti sledi, vsaj jaz jih nisem videl. Najin mahout pa ga je dobro izsledil.” Matic Pavlič o tem, kako poiskati slona na paši.
Tempelje Angkor Wat se da obiskati z različnimi prevoznimi sredstvi, Valentina in Matic sta se odločila za kolo. “Templji so v džungli, zato je večino cest v senci, kar je olajšalo kolesarjenje, saj temperature čez dan dosežejo tudi do 40 stopinj celzija in več,” pravi Valentina. “Vstajala sva pred 5. uro zjutraj – tako zaradi vročine kot tudi zaradi opevanih sončnih vzhodov. In zahodov, seveda.”
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Jakobova romarska pot velja za eno izmed najbolj znanih na svetu. Približno 800 km dolgo pot, ki se začne na francoski strani Pirenejev, konča pa v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije je štirikrat prehodila tudi arheologinja in zgodovinarka Tina Balant. Kaj jo tako nezadržno vabi na »camino«, kakšne zgodbe spiše na poti in kako se na njo pripravi, nam bo zaupala v nočnem obisku.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Spregovorili bomo o humanitarni akciji Nemogoče je samo beseda, s katero bodo organizatorji zbirali prispevke za slovensko društvo Hospic. Kaj se bo v Mariboru dogajalo v okviru te akcije boste izvedeli po polnoči. Predstavili bomo tudi projekt Sočutno mesto in se vprašali ali se vsakodnevno zavedamo moči plemenitosti, humanosti in solidarnosti.
Na Nočni obisk prihaja Gorazd Dominko Srakar. Je scenarist, novinar, voditelj in sinhronizator. Preizkusil se je že tudi za radijskim mikrofonom in pred televizijskimi kamerami. Rad potuje. V nedeljo se je vrnil iz evrovizijskega Tel Aviva. V nočnem klepetu se zato ne bomo izognili letošnjim nastopom, zmagovalni pesmi, Zali in Gašperju. Povprašali ga bomo tudi o Madonni.
Ste se že kdaj vprašali, ko ste se udeležili kakšnega večjega glasbenega festivala, koliko dela se skriva za dogodki, ki so namenjeni druženju in predvsem dobri glasbi? Koliko časa in kakšni izzivi se postavijo na pot organizatorjem, če na festivalih gostujejo odmevnejša imena iz glasbenega sveta, bomo med drugim povprašali Alena Damjanovića. Diplomiral je v Nemčiji, pripravništvo opravljal na Baliju v Indoneziji, se vrnil v Slovenijo in podal v vode oglaševanja, založništva in organizacije večjih dogodkov. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predsednica Turistične zadruge Zakladi Istre, Mateja Hrvatin Kozlovič, je v Truškah, na gričih koprskega podeželja sredi vinogradov, pred leti ob podpori družine zasnovala tri majhne istrske hiške in s tem utrla pot t.i. glampingu, ki je bil v tistih časih v državi še nekaj dokaj neznanega in zgolj vizionarskega. Sledila je napredni ideji pristnega doživetja nekega območja, v njenem primeru Istre in njene okolice. Kot mentorica študentov štirih fakultet Univerze na Primorskem je razvila nov produkt Istrski zajtrk in z njim povezala lokalne pridelovalce. Pod znamko Zakladi Istre pa je združila ponudnike nastanitev, ki želijo z razvojem infrastrukture in storitev povečati konkurenčnost destinacije.
Glasba je njeno življenje. Kje vse, kako in s kom jo udejanja, Damjana Golavšek razkriva v Nočnem programu. Pevka, glasbena pedagoginja, avtorica številnih sklad, tudi za otroke, dobitnica prav tako številnih nagrad in priznanj, se je izkazala tudi v muzikalu Mamma mia. Damjana Golavšek verjame, da te pesem najde.
Na nočni obisk prihaja psihoterapevtka Helena Hošpel, ki zase pravi, da je vedno željna novega znanja in predajanje le-tega. Največ znanja o psihoterapiji je pridobila na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Zaveda se pomembnosti dodatnih znanj, zato jih pridobiva tudi od svetovno priznanih govorcev, kot so Lisa Nichols, dr. Mel Gill in Tony Robinns, ki ga je pred kratkim srečala v Londonu. Je žena in mama dveh punčk, v prostem času pa strastna tekačica.
Filmi, ki se dotaknejo kože in se zalezejo globoko pod povrhnjico. Filmi, ki delujejo na vse čute, presegajo polje naracije in pokažejo stvari, ki jih še nismo videli. Zanjo film namreč “ni ilustracija zgodbe, ampak ustvarjanje filmske izkušnje skozi vse aspekte filmskega jezika, ki so si med seboj enakovredni in delujejo šele kot celota.” Njen drugi celovečerec Zgodovina ljubezni, ki te dni začenja pot po slovenskih kinematografih, je Mark Cousins, filmski režiser in član žirije Mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, označil za “pravo razodetje. Začne se čudovito, se nadaljuje z velikimi plani, nas pušča v negotovosti, ima sijajne igralce in tvega.” Režiserko Sonjo Prosenc gosti Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ob 40. obletnici prvega jugoslovanskega in slovenskega vzpona na Mount Everest se bomo v nočnem programu spraševali, kaj je ta vzpon prinesel naši državi in vsem tistim, ki so v Himalajo odšli po tem dogodku? Zakaj ima alpinizem med Slovenci tako visoko veljavo? Kakšno korist ima od tega država? Ali je visoko tveganje upravičeno? Ali plezalce lahko razume nekdo, ki ni nikoli plezal? Z vami na telefonski številki 01/475 22 22 voditelj Jure K. Čokl takoj po polnoči zabija kline v radijski eter!
Kraški gostinci, kamnoseki, vinarji, ponudniki domačih dobrot 4.junija pripravljajo večerjo v kamnolomu. Pod taktirko Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana so si v okviru projekta Kamen kulinarika zastavili cilj povezati kamnoseško in kulinarično izročilo. Izpeljali so natečaj za izbiro idejne zasnove za spominek in izdelek, ki se uporablja v kulinariki in gostinstvu, saj želijo dvigniti dodano vrednost lokalnih proizvodov in različne dejavnosti skozi sodelovanje povezati v zanimivo in turistom prepoznavno podobo območja. S kamnosekom in predsednikom območne obrtno-podjetniške zbornice Jernejem Bortolatom in gostincem Simonom Komelom se bo o projektu in večerji v kamnolomu v Nočnem obisku pogovarjala Janja Novoselc.
Več kot 25 let navtičnih izkušenj, sedem let tekmovanj v svetovnem pokalu s katamarani, 2000 milj čez Atlantik z improviziranim krmilom. Naš nočni gost Sandi Fon pravi, da je njegovo poslanstvo in vizija pokazati ljudem lepoto in prvinskost jadranja in hkrati naučiti ljudi spoštovati zakone morja in moči narave. Sam še vedno kljub vsem uspehom in osvojenim izzivom najraje jadra s prijatelji in v krogu družine, s katerimi rad poišče skrivne zalive in magične morske kraje. S Sandijem Fonom bo skozi nočni obisk plula voditeljica Tadeja Bizilj.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov