Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Viktorija Rozman Bitenc

27.04.2015

Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.

Nočni pogovor s fotografinjo in svobodno umetnico Viktorijo Rozman Bitenc

Vstop v samo zgradbo, sam objekt zelo velikokrat ni ravno najbolj enostavna zadeva, saj je pogosto treba plezati, se plaziti. Včasih je zelo dobro, da si kondicijsko pripravljen, ker nikoli ne veš, kaj te bo doletelo. Včasih je to odveč, ker so vrata ali okno že odprta, ampak mene v bistvu bolj privlači tisto, kar ni dostopno vsakomur.

Viktorija Rozman Bitenc je zaradi otroštva, ki ni bilo rožnato, in zaradi družbene nesprejetosti, pogosto iskala svoj prostor pod soncem. Mir, ki ga drugačni najstnici družba ni mogla ponuditi, je Viktorija našla v zapuščenih stavbah.

“Zapuščene zgradbe so bile dostikrat moje zatočišče, ko sem bežala stran od doma oz. v svoj svet. Tako, da v bistvu zapolnjujejo praznino, ki je nastala v meni.”

Viktorija želi propadajoče stavbe zaščititi, zato njihovih lokacij ne razkriva. Kljub temu, da so stavbe pogosto precej dotrajane, jih želi obvarovati pred potencialnim vandalizmom in poškodbami notranjosti, ki so posledice človeške objestnosti.

Vsak dan na ulici je borba za preživetje

V času, ki ga je Viktorija preživela na ulici, je spoznala mnogo ljudi in pridobila veliko življenjskih izkušenj. Kljub temu pa neprestani strah in dvom v lastno preživetje naredita svoje.

“Ulica te preprosto prisili v to, da ali zapadeš v drogo ali zapadeš v alkohol ali preprosto zapadeš v katerokoli drugo odvisnost.”

“V zapuščenih zgradbah velikokrat srečam ljudi z roba, ki imajo sto in eno različno zgodbo življenja,” pripoveduje 22-letnica. Ker so bili brezdomci prvi ljudje, ki so jo sprejeli brez predsodkov, težko sprejme omejenost, s katero mimoidoči gledajo na ljudi z ulice, do katerih usoda ni bila prijazna.

Sem žena fanta, ki je že osem let na ulici

Ko je Viktorijin mož beračil na ulici, je k njemu pristopila starejša gospa in mu rekla, naj vendar izgine domov. Ko ji je fant povedal, da nima doma, je gospa izustila še žaljivko. “Fant, ki se je več ur trudil za to, da bi preživel dva, ki je že osem let na ulici, da mu starejša oseba, ki bi morala biti situirana, modra … da si privošči takšen žaljivi pristop do osebe, ki nima doma namesto, da bi ga poslušala, poslušala samo zgodbo, se meni zdi žalostno,” pripoveduje Viktorija.

“Kljub temu, da sam ni imel volje, ambicij, ciljev, za katere bi se trudil, dopolnjujeva in rešujeva drug drugega. Sam njegov pojav, njegova drugačnost, njegov način življenja je isti kot moj.”

Prav v mesecu aprilu sta Damjan in Viktorija Rozman Bitenc praznovala drugo obletnico poroke.

Zemljevid Ljubljane iz leta 1742/43 in zlati Rolls Royce

V stavbe vstopa kot obiskovalka, ne plenilka, zato svojega pohajkovanja po praznih sobah ne razume kot vdor. Stavbe skrivajo številne zgodbe v obliki črno-belih razglednic, zemljevidov Ljubljane in starega Rolls Royca zlate barve. Zgodovino hiše in avtomobila je Viktoriji razkril brezdomec, ki je tam prebival.

“Na tem podstrešju sem odkrila skrinjo, ki je bila nekoč last tržnega inšpektorja v Ljubljani. V času, ko je v Ljubljani bil župan gospod Ivan Hribar.”

V Nočnem obisku, ki mu lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, smo se podali v svet, ki je po navadi skrit našim očem. Pa ne zato, ker bi sam iskal temne kotičke, v katere bi se potuhnil, ampak ker se mi odločimo, da ne obstaja več. Morda tudi vas, ko hitite od doma do dela ali pa po svojih opravkih, pot vodi mimo zapuščene, osamljene, propadajoče hiše, ki je pravzaprav sploh ne opazite. Opazi pa jih fotografinja in svobodna umetnica Viktorija Rozman Bitenc, ki jim namenja spodnje verze.

Zapuščene zgradbe – Ljubezen
“Zapuščene zgradbe so moja ljubezen, so moj drugi dom.
So stvar, ki me dopolnjuje in mi daje energijo.
Četudi so le 4 prazne stene imajo svojo zgodovino in energijo.
V njih nisem le zaradi fotografije, a tudi zaradi praznine, energije.
Niso stvar, s katero bi želela služiti, dobiti slavo, le pokazati to, kar je očem neznano.
So moja ljubezen, težko razumljiva, ne le moje delo, moje dopolnilo.”

Deklica iz cunj je album, ki Viktorijo najbolje pooseblja. Fotografije je posnel njen mož Damjan.

Viktorija na Nočnem obisku v studiu nočnega programa.

foto: Darja Pograjc


07.01.2023

Duško Milavec in Drago Mislej Mef

V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.


06.01.2023

Adi Smolar

Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.


04.01.2023

Robert Petan

Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.


31.12.2022

Gojmir Lešnjak Gojc

Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.


30.12.2022

Domen Lorenz

V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.


29.12.2022

Alenka Kuegerl

Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.


28.12.2022

Novoletni namigi in recepti

Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.


27.12.2022

Elza Budau, slikarka z besedami

Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.


26.12.2022

Nočni pogovori z Mojco

Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.


24.12.2022

Korado Lešnik

Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.


23.12.2022

Suzi Asfour

Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.


22.12.2022

Praznovanje veselega decembra po Sloveniji

V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.


21.12.2022

Živa Čebulj

Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.


19.12.2022

Mojca in Lumir Berka

V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.


18.12.2022

Petra Puhar

Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.


17.12.2022

Aleksander Batič

V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.


16.12.2022

Violeta Tomič

Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.


15.12.2022

Lana Bauman in Žan Hauptman

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.


14.12.2022

Matevž Lenarčič

Samotni zrakoplovec, ki je v zraku preživel že več kot 4600 ur. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet med tišinami modrine. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in srečno odpilotiral skoznje. Bil je vrhunski alpinist v trojici, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre. Povzpel se je na vrh osemtisočaka Broad Peak. Je tudi jadralni padalec s petnajstletnimi izkušnjami jadranja s padalom – od slovenskih gora vse do Himalaje. Je odličen fotograf, avtor desetih fotografskih monografij. Na svojih dolgih samotnih poletih je prečkal morja, oceane in mnoge dežele sveta. Letos je izšla njegova knjiga Točka brez vrnitve, premiero pa je doživel tudi dokumentarni filmTemni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem.


12.12.2022

Dejan Kozlovič

Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?


Stran 17 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov