Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.
Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.
“Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.
Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.
Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”
“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.
Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”
Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”
“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.“
Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”
Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”
“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.
Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!”
V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.
Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.
Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.
Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.
Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.
“Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.
Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.
Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”
“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.
Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”
Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”
“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.“
Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”
Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”
“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.
Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!”
V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.
Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.
Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.
Zimski dež nas še kar ne spusti iz krempljev, a to dobre volje nočnih poslušalcev ne pokvari. Na predvečer praznika vas voditeljica Mojca vabi k telefonu s kakšno šalo ali za klepet kar tako. Nočne ure v dobri družbi minejo kot bi mignil.
Nika Zorjan je pop pevka, ki zadnja leta niza hit za hitom. Njena skladba Po dežju že dobra tri leta ostaja ena najbolj poslušanih skladb na slovenskih radijskih glasbenih lestvicah. 23-letna Prekmurka, ki je že stala na evrovizijskem odru kot spremljevalna vokalistka, bo kot solistka nastopila tudi na letošnjem izboru za pesem Evrovizije EMA. Kako potekajo intenzivne priprave na nastop se bo med drugim z gostjo nočnega klepeta pogovarjal Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja Blaž Germšek, vodja Centra za raziskave in poskusništvo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Je eden tistih, ki utira pot novim načinom pridelovanja hrane pri nas. Njegovo glavno področje dela je namreč implementacija sodobnih tehnologij v kmetijstvo. Agronom, ki sledi svetovnim trendom, bo v nočnem pogovoru z Ano Skrt spregovorili tudi o hidroponiki, uporabi brezpilotnih letalnikov za kmetijske namene, povzel trende urbanega kmetijstva in se sprehodil do tovarn zelenjave na Japonskem.
V novogoriškem studiu Radia Koper bomo po polnoči gostili rock skupino Vintage. Skupina zveni tako, da bi se s skladbami, v kolikor bi luč sveta ugledale v osemdesetih, usidrala med klasike in bi se je spominjale generacije. Ampak skupine ne bomo umeščali v predalčke. Najprej jo bomo spoznali in šele nato njenim članom postavljali vedno aktualna vprašanja o rock ‘n’ rollu. Na nočni obisk je člane skupine Vintage povabil Boštjan Simčič.
Na nočni obisk prihaja Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na liceju Prešeren v Trstu. Kot avtor objavlja v dnevnikih in revijah, kot voditelj in avtor oddaj sodeluje tudi z Radiem Trst A. Prireja predavanja in okrogle mize v sklopu tržaških kulturnih društev ter za projekt Misliti več. Je navdušen gornik in ljubitelj svetovne gorniške literature. Zase pravi, da so gore zanj poligon osebne rasti. Kot predavatelja ga boste lahko spoznali tudi na bližajočem se Festivalu gorniškega filma.
Simon Eržen je strasten kolesar že od malih nog; po številnih uspehih v gorskem kolesarjenju se je odločil za še drznejši korak – s kolesom prekolesariti ves svet in iti preko vseh meja. Precejšen kos načrtovane poti je že za njim, toda za cilj, ki je 100.000 kilometrov, bo moral še krepko vrteti pedale. O doživljanju Japonske, Nove Zelandije, Tadžikistana in drugih dežel nam bo pripovedoval takoj po polnoči. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
Slavko Mežek, po duši in izobrazbi predvsem glasbenik, velja za opaznega aktivista pri ohranjanju ter uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Velik prijatelj in poznavalec slovenskega zamejstva, zadnja leta vodi nacionalno gibanje Kultura-natura.si, katerega projekti med drugim so Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej in (Ne)znano zamejstvo.
Anji Garbajs so zdravniki pred dvema letoma že drugič presadili jetra. Ves čas je verjela, da bo po operaciji spet lahko potovala, se športno udejstvovala; skratka živela kot pred boleznijo … In dejansko je tako. Peter Tišler je pred slabim letom dobil kar dva organa: novo ledvico in trebušno slinavko. Zdaj, pravi, lahko spet živi svobodno in brez večjih omejitev. Dve življenjski zgodbi, dve težki preizkušnji. Anjo Garbajs in Petra Tišlerja je na nočni obisk povabil Iztok Konc.
Kitajsko novo leto se letos začenja 28. januarja in je v znamenju petelina. Med drugim naj bi slednji simboliziral ponos, ambicioznost, iskrenost in pogum. Kitajsko novo leto je čas največjih kitajskih migracij, v prvih urah nedelje pa se bomo tudi mi odpravili na popotovanje na Kitajsko in nazaj, in sicer z magistrico Danijelo Voljč, direktorico Konfucijevega inštituta v Ljubljani. Slednji je eden izmed 511 Konfucijevih inštitutov v 140 državah sveta, in eden izmed 25, ki so lani dobili naziv » Konfucijev inštitut leta«. O poučevanju in spoznavanju kitajske kulture, povezovanju in poslovnih priložnostih ter seveda tudi o običajih praznovanja kitajskega novega leta v prvih minutah nedelje. Na nočni obisk je Danijelo Voljč povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se nam bo to noč pridružil Tilen Artač. Tilen je umetnik. Je najmlajši dobitnik Ježkove nagrade. Njegov glas in včasih tudi obraz lahko prevzameta mnogotero podobo. Je to talent ali nadnaravna sposobnost? Kako velika je odgovornost, ki pride s tako posebno močjo? Kako nadarjeni satirik preverja aktualno dogajanje, komu sledi na družabnih omrežjih in kakšne izjave, dogodki in opažanja sprožijo vznik novega lika? Preverite po polnoči, ko se bo s Tilnom Artačem pogovarjala Lea Ogrin.
V prvi uri nočnega programa lahko prisluhnete pripovedi 89-letnega Jožeta Korošca iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah. Kljub starosti je vedrega duha in iskrivih misli. Dandanes mu je v največje veselje rezbarjenje in kiparjenje iz lesa. Njegovemu razmišljanju o življenju, delu in domovini lahko prisluhnete po polnoči. Oddajo je pripravila Metka Perko. V nadaljevanju nočnega programa, pa bomo ponovili oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri je bil naš gost Marjan Šarec, župan občine Kamnik, pred tem pa dolgoletni radijski in televizijski ustvarjalec. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hladni, a lepi sončni dnevi nas obdajajo. Kljub mrazu je treba ven, v naravo. Saj veste: vreme je vedno pravo, samo oprema, obleka in obutev, mogoče ni. Prava oprema za klepet v nočnem programu, kamor vas vabi voditeljica Mojca, pa je poln mobi. Bodite zraven
Doma je iz Kontovela pri Trstu in je eden najbolj znanih zamejcev tudi na naši strani. Šport in glasba sta njegova strast, radio, televizija in oder so njegova ljubezen in poklic. Pravi, da je Italijan in Slovenec. V Italiji je Eugenio, pri nas Evgen Ban. Več let je bil televizijski voditelj v Milanu, predlani tudi moderator slovenskega razstavnega prostora na Expu. Danes je tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. O svojem razgibanem življenju, razpetem med številne aktivnosti, bo Evgen Ban pripovedoval Sandiju Škvarču po polnoči.
Na nočni obisk prihaja eden izmed začetnikov slovenske ”stand up” komedije, ki ravno v teh dneh praznuje 10. obletnico obstoja v pri nas, Tin Vodopivec. S svojim čistim observacijskim humorjem je od začetka svoje kariere leta 2006 s svojimi nastopi obiskal države po vsem svetu, trenutno pa je Tin Vodopivec skupaj z Borisom Kobalom eno najbolj vročih imen komedije v predstavi Staro za novo. S Tinom Vodopivcem se bo voditelj Aleš Ogrin po polnoči pogovarjali o priljubljenosti ”stand up” komedije pri nas, stvareh, ki komika navdihujejo pri sestavljanju šal in tudi o dobrodelni noti, ki jo ima predstava Staro za novo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sredin nočni obisk bo minil v znamenju lokostrelstva, dinamične športne panoge, ki združuje fizično moč in psihično stabilnost. Čeprav lokostrelstvo medijsko ni najbolj izpostavljen šport, naše tekmovalke in tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih redno posegajo po najvišjih mestih. Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj tega športa , je Lokostrelska zveza Slovenije, ki pod svoje okrilje združuje več kot 30 klubov, ti pa skrbijo tudi za lokostrelski »podmladek«. Več o lepotah lokostrelstva, različnih panogah, opremi in prizoriščih bosta voditelju Juretu Čepinu povedala tekmovalka Toja Ellison in strokovni sodelavec lokostrelske zveze Matija Žlender.
Nejc Lísjak je 21-letni igralec, režiser, prevajalec in pevec. Z odrsko umetnostjo se je začel ukvarjati že kot majhen otrok, od takrat pa sodeloval v več kot štiridesetih gledaliških projektih. Najuspešnejša dva sta muzikala Annie in Moje pesmi, moje sanje, zadnji se spomladi seli še na največje slovenske odre, prvič bo na sporedu v dvorani Tivoli. Nejc Lisjak, ki bo gost voditeljice Tadeje Bizilj, pravi, da je gledališče njegova strast, ki ga spremlja vsak dan in ga je naučila, da ni nič nemogoče, pogovoru, ki bo prepleten z glasbo iz najrazličnejših muzikalov in gledaliških predstav pa se lahko pridružite v noči na ponedeljek.
Neveljaven email naslov