Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

10.05.2015

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.

Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.

 “Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.

Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.

Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”

“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.

Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”

Vintage kosi so lahko odlična popestritev garderobe vsakega posameznika, ne gre pa zanemariti vidika unikatnosti

foto: Vintage Getaway

Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”

“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.

Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”

Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”

“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.

Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!” 

Tjašino delo v trgovini zaobjema več področij: je oblikovalka, model, stilistka, prodajalka, kupec...

foto: Vintage Getaway

V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.

Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket  z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu  sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.

Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.

 

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Tjaša Gračner, začetnica vintage mode v SLoveniji, ki se je preselila na Hrvaško.

10.05.2015

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway. Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala. Na nočnem obisku jo bo gostila Tina Lamovšek.

Tjaša Gračner, soustanoviteljica projekta Vintage Vikend, je po petih letih organizacije nostalgično obarvanih dogodkov in promocije vintage kulture v Sloveniji, skupaj s soprogom Tonijem Matuslovićem spakirala kovčke in na Hrvaškem odprla prvo pravo trgovino z vintage oblačili, modnimi dodatki in predmeti za opremo doma. Trgovino, ki je platforma za povezovanje zbirateljev, ljubiteljev mode in ustvarjalce, sta poimenovala Vintage Getaway.

Pravi, da je za uspeh potrebno veliko poguma, (samo)discipline, ljubezni do dela in pa partner, ki mu lahko zaupaš. Selitev v tujino, s nekaj tisočaki v žepu, ki so bili namenjeni zagonu novega podjetja, brez mreže prijateljev in novi poklic so bili za Tjašo Gračner precejšen izziv, ki ga je uspešno obvladala.

 “Bolj kot se dan bliža večeru, slabša je moja hrvaščina,” v smehu doda Tjaša o svojem znanju jezika naših južnih sosedov.

Čeprav so nekateri že dobri poznavalci vintage scene, pa posamezniki še zmeraj ne razlikujejo med izrazi vintage, second hand, antično in retro.

Tjašo so že od nekdaj privlačile stare stvari, a moda, priznava, ne. Ljubezen do starih oblačil se je razvila skozi projekt Vintage Vikend, kar pa ne pomeni, da jim tudi v mladosti ni dala priložnosti: “Če zdaj pomislim, sem imela vintage oblačilo na svoji valeti. Moja babica je bila šivilja in mi prikrojila mamino staro obleko.”

“Vintage oblekam sem se dolgo časa upirala. Moja mati je sicer shranjevala obleke iz svoje mladosti, da bi jih potem predala naprej meni že v osnovni šoli, kar je pa nekaj najhujšega, kar ti starši lahko storijo,” se z nasmehom na ustih spominja Tjaša.

Nekateri kosi so tako odšli iz njene garderobe in življenja, drugi so se vrnili. Ji je za kateri kos oblačila žal, da ga nima več na razpolago? “Spomnim se majice, ki je imela potisk dveh angelčkov. Če se ne motim, sta ta angelčka celo spuščala zvoke, ko si ju stisnil. Ja, kičasto, a zdaj ko pomislim… mi je žal, da je moja mati to stran vrgla.”

Vintage kosi so lahko odlična popestritev garderobe vsakega posameznika, ne gre pa zanemariti vidika unikatnosti

foto: Vintage Getaway

Ljubljančanke so se hitro navadile na vintidž. Kaj pa Hrvatice? “Glede na to, da je Reka periferija v primerjavi z Zagrebom, priznam, da je to izziv,” in nadaljuje, da mlada dekleta in ženske, ki potujejo, poznajo razliko med second handom in vintidžem. Starejše ženske pa malce manj: “Veliko več je takih, ki pridejo in bi mi rade prodale, kot pa kupile. Ja, imamo veliko prodajalcev.”

“Stranka v moji glava je bila mlada punca v začetku 20-ih, trendi, malce hipsterka… a resnica je drugača: največ kupujejo ženske v poznih 20-ih do 40ih, ko iščejo tisti poseben kos, ki bo dal neko dodatno težo celotni opravi.

Večino ljudi, ki vstopi v trgovino, seveda pričakajo oblačila, obstaja pa še kotiček z vintage predmeti, ki ga ureja Tjašin soprog Toni. Stranke predmete kupijo za dekoracijo ali darilo, jih pa imajo tudi za praktično rabo. Še kaj? “Imam primer, ko je mamica pripeljala svoje otroke gledat vintage predmete, skratka stvari iz njene mladosti. Ker otroci tega seveda niso videli, jih je pripeljala do našega kotička, mene pa prosila, da naj njenemu sinu pojasnim. Navsezadnje otroci niso videli stacionarnega telefona s krožno številčnico. Tu sem uporabila svoje znanje muzejskega vodiča. Otroci so bili tako navdušeni, kot da bi jih peljala v živalski vrt.”

Ko je delala pri Vintage Vikendu, je velikokrat izvedela o zgodbi, ki se skriva za določenim kosom oblačila, a zdaj, ko imata s Tonijem trgovino, je malce težje. “Ko imaš trgovino, potrebuješ resnega dobavitelja in težko veš kaj o njihovi konkretni zgodovini. So samo anekdote, ki si jih sama ustvarim v glavi.”

“Šuškave trenirke nikakor ne razumem.” Tjaša o tem, kateri slog, stil ali modni trend iz preteklosti ji ni pri srcu.

Čeprav se na Reki počutita domače, pa tam nista oziroma ne bosta pognala korenin. “Sva kot cigana, nikjer ne zdrživa dolgo,” svoj nomadski duh opiše Tjaša. Trgovino na Reki vidita zgolj kot odskočno desko za naprej. Kje bo torej naslednji Vintage Getaway? “Kam bova pobegnila, težko rečem. Naslednji logični korak bi bil Zagreb, ampak midva rada sanjava veliko. Upava, da bo VG osvojil celo Evropo!” 

Tjašino delo v trgovini zaobjema več področij: je oblikovalka, model, stilistka, prodajalka, kupec...

foto: Vintage Getaway

V svetu vintidža je Tjaša že kar nekaj let, zato je njeno oko izurjeno in prepoznava razliko med vintidžem in second handom.

Razlika se opazi v materialu, izdelavi, kroju, etiketah – večina vintidž stvari je narejena v državah, iz katerih prihaja. “Ne piše na primer “made in China”, ampak made in France, Germany.” Stvari, ki so starejše od 40 let, nimajo etiket  z oznakami materiala, nimajo oznak za vzdrževanje, saj takrat tega še ni bilo. Je pa minus pri vintidžu  sintetika – očitno so bili navdušeni nad poliestrom in viskozo. “Mislim, da je stvar v tem, da če je bila kakšna stvar bombažna, se je veliko prej uničila kot sintetična oblačila. Posledično se seveda tudi ni ohranila tako dolgo,” razmišlja Tjaša.

Ko se Tjaša loti stvari, ki jo zanimajo, se jih loti tudi na teoretičnem nivoju. V letu, ko sta s Tonijem postavljala temelje trgovine, je kupila veliko knjig na temo vintidža, kjer je proučila vse: različne kroje, kako razlikovati obdobja in materiale. Toni se je podučil o starinah, kako oceniti starost, na primer. “Je pa tudi splet dobro orodje. In izkušnje, seveda,” kot piko na i doda Tjaša.

 

 


18.06.2016

Rossana Paliaga

Rossana Paliaga z Opčin pri Trstu je vsestranska ustvarjalka in promotorka slovenske kulture na Tržaškem. Vpeta je skoraj v vsa slovenska društva, klube in medije, ki na tem občutljivem področju ohranjajo slovenstvo. Aktivna je v društvu Prijateljev opere, odgovorna za stike z javnostmi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, novinarka Primorskega dnevnika in Radia Trst, najraje pa potuje po evropskih mestih in kot muzikologinja raziskuje klasično glasbo. Veliko je razlogov, da noč prebedite z nami, pravi voditeljica Barbara Čepirlo.


17.06.2016

Lara Koren

Ta teden je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno poškodovanje živali. Kot kaznivo dejanje določa tudi organizacijo bojev živali in vzrejo živali za boje. V Sloveniji se posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa prodajajo po vsem svetu. Tudi kruti pasji boji na žalost niso redek pojav v Sloveniji; bodo strožje kazni vplivale na prirejanje pasjih bojev in na kakšne načine se je še potrebno boriti proti izkoriščanju, mučenju in izživljanju nad živalmi. O vsem tem po polnoči, ko bo gostja Lee Ogrin Lara Koren, direktorica Zavoda PIT, Zavoda za pomoč, pravice in zaščito živali.


16.06.2016

Boris Črnič

Festival Lent, največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, bo Maribor v prvih počitniških dneh spet spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti. Program letošnjega mednarodnega medkulturnega festivala v Mariboru od 24. junija do 2. Julija bo v nočnem programu voditelju Zoranu Turku in poslušalcem v imenu organizatorjev predstavil Boris Črnič.


15.06.2016

Marko Miklavič

Navijanje je sestavni del športnih dogodkov in tako je tudi tokrat na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji. Takoj po polnoči bomo zato nekdanjega vodjo navijaške skupine Green dragons Marka Miklaviča vprašali, kaj se na tekmah dogaja v glavah navijačev, kakšna čustva takrat privrejo na dan in zakaj, na srečo sicer zelo majhen del navijačev, svoje navijanje povezuje z nasiljem. Govorili bomo tudi o ustvarjanju navijaških koreografij in pesmi in se vprašali, ali so slogani, kot je: KDOR NE SKAČE NI SLOVENC, nekakšna folklora naroda. Po polnoči na Prvem.


13.06.2016

Življenje v Dubaju

V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.


12.06.2016

Muzikal Veronika Deseniška

Sloveniji se obeta nov muzikal, ki se vsebinsko opira na vsem znano ljubezensko zgodbo med grofom Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki jo mnogi imenujejo kar slovenska Romeo in Julija. Gre za resnično srednjeveško zgodbo, ki je bila v preteklosti navdih številnim literatom. Scenarij muzikala hkrati poudarja dejstvo, kako je Friderik II. Celjski mesto Celje zgradil kot spomenik njuni ljubezni. O muzikalu mesta ljubezni ter o priljubljenosti tega glasbeno-scenskega dela se bo Marko Rozman po polnoči pogovarjal z Evo Černe, Janezom Usenikom in Miho Firštom.


11.06.2016

mag. Andrej Medved

Na nočni obisk nocoj prihaja mag. Andrej Medved, predsednik LAS Istre, lokalne akcijske skupine Istre, ki združuje tako zasebna podjetja kot javne ustanove. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjala o možnostih lokalnega razvoja s pomočjo sredstev iz evropskih skladov. Govorila bosta o pomenu sodelovanja in povezovanja ter o tem kako stopati v korak s časom, ne da bi pozabili na tradicijo domačega okolja. Vabljeni k poslušanju.


10.06.2016

Bogdan Benigar

Vsaka godba je samosvoja zgodba. Kakšna pa je zgodba človeka, ki že vrsto let razveseljuje slovenske ljubitelje drugačnih, manšinjskih godb? Prisluhnete ji lahko v petek malo čez polnoč. Z nami bo vodja programa Jazz in glasbe sveta v Cankarjevem domu in eden izmed neumornih soustvarjalcev festivala Druga godba. Obeta se tudi veliko dobre muzike. Z Bogdanom Benigarjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.


09.06.2016

Martina Ipša

Na obisk v tokratni nočni program pride Martina Ipša, stand-up komičarka. V svojih nastopih že od začetka stavi na drznost in izvirnost, zaradi svojega pristnega in nevsiljivega humorja pa ostaja priljubljena pri občinstvih najrazličnejših profilov. Vabljeni k poslušanju, nekaj minut po polnoči.


08.06.2016

Tjaša Koprivec

Očaral vas bo njen glas, začarale njene misli in pesmi. "LUNA, povej, zakaj asfalt postane NAOLJENO ZRCALO? Luna, povej tisto o TREH RABINIH, ki so preizkušali moped. Luna, zakaj DEBELUŠNE TAŠČICE pojejo tako visoko? Zakaj imajo nekateri KIJE namesto rok? Luna, kaj je tisti VONJ? - To je sladkor lilij, je dejala Luna."


06.06.2016

Iztok Kovač

Radijska noč, ko besede zaplešejo, se spustijo v rudniške rove, na vrhu trboveljskega dimnika razprejo peruti in poletijo na plesne odre sveta. Na obisk prihaja človek, ki je ujel sokola in ga naučil plesati. Koreograf, pedagog in plesalec, umetniški vodja plesne skupine EnKnapGroup, edine stalne skupine za sodobni ples pri nas. Z Iztokom Kovačem se bo pogovarjala Nada Vodušek.


05.06.2016

Primož Siter

Pevec, pesnik, glasbenik, gledališčnik, radijec, aktivist – z vsemi temi besedami bi lahko opisali Primoža Siterja. Trboveljčan v teh dneh pod umetniškim imenom SITER predstavlja skladbe s prihajajoče prve solo plošče Kompilacija največjih hitov. Več o njegovi glasbeni poti, ki se je začela v osnovni šoli v otroškem pevskem zboru, kjer je bil edini fant med samimi dekleti, ter o novih stvaritvah, ki jih boste slišali premierno, pa v našem nedeljskem nočnem programu. Primoža Siterja je na obisk povabila Andreja Gradišar.


04.06.2016

Janez Dovč

Teslova tuljava v njegovem studiu nakazuje, da se v njegovem življenju prepletata glasba in fizika. Velika večina ga, jasno, pozna kot glasbenika. Marsikdo tudi kot šefa založbe Celinka, ki ravno te dni organizira že deveti festival sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. Gost nočnega programa bo Janez Dovč, slovenski harmonikar, skladatelj in fizik. Gostil ga bo Iztok Novak Easy.


03.06.2016

Mitja Šorn

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.


02.06.2016

Marija Šauperl

Mladinske delovne brigade so bile oblika prostovoljnega dela mladih in so v marsikatero odmaknjeno vas pripeljale elektriko, vodovod in ceste. Številni brigadirji se še danes spominjajo, kako prijeten je bil občutek, da so s svojim delom nekomu pomagali. Marija Šauperl je bila udeleženka lokalnih in zveznih mladinskih delovnih akcij. Od polnoči dalje bo z Darinko Čobec in poslušalci delila spomine na ta čas, ki je njej osebno in vsem udeležencem prinesel veliko življenjskih izkušenj.


01.06.2016

Katja Šulc

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo poklepetali s pevko in voditeljico, za katero poznavalci glasbe pravzaprav ne vedo, v katero zvrst bi uvrstili njeno glasbo. Katja Šulc se uspešno izogiba vsem možnim vzorcem glasbe in se prek svojih albumov premika od šansonov in popevke do lahkotnejše pop glasbe. Letos je izdala že tretji album, na katerem najdemo uglasbeno romsko poezijo. Premierno je svoj zadnji glasbeni projekt Kamlisajlan predstavila na pravkar končanem 32. mednarodnem festivalu Druga godba. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.


30.05.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.05.2016

Nočni obisk

Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta.


28.05.2016

Nika Tomažinčič

V nočnem programu bomo gostili Izolanko Niko Tomažinčič, ki se je pred kratkim vrnila iz ZDA, kjer je kot manekenka delala 10 let. Nika prisega na naravo, saj meni, da nam ta daje vse, kar potrebujemo. Pridobila je certifikat specialistke za razstrupljanje, ukvarja pa se tudi s fotografijo. Več boste izvedeli v nočnem pogovoru z Jano Samsa.


27.05.2016

Slovenska planinska orientacijska tekmovanja

Vsako leto maja se najuspešnejše ekipe pomerijo na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, dvodnevni preizkušnji za naslov državnega prvaka v planinski orientaciji. Pod okriljem Mladinske komisije PZS so ga letos organizirala planinska društva Rogaške lige. Tovrstna tekmovanja, ki imajo v Sloveniji že več kot 60-letno tradicijo, so ena najbolj priljubljenih metod učenja orientacije. Tekmovalci so se letos na progi spopadli z zelo zahtevnimi razmerami, kaj vse se je dogajalo ter kako se pravilno orientirati in pridobiti znanje za samostojno in suvereno gibanje v gorskem svetu, nam bodo povedali Tina Arh, Feri Kropec, Jurij Apsner in Matej Ogorevc, vsi izkušeni tekmovalci v planinski orientaciji.


Stran 119 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov