Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Za 64. rojstni dan mu je podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Kaj pomenijo tetovaže danes?
Tetoviranje danes pomeni po eni strani estetski in po drugi strani osebni motiv. Ljudje se najpogosteje odločajo za zelo klasične motive ali pa povsem osebne zgodbe, ki se skrivajo za risbami na koži. Tudi mojstrica Urška se bolj zavzema za osebne, izvirne tatuje, ki kažejo na osebnost naročnika. Starih klasik skoraj ni več, pove. Jih pa popravlja in včasih prekriva. Dobrih 20 let je že minilo odkar so nekdaj priljubljene ‘JNA’ tatuje zamenjale bolj natančne in dodelane risbe na koži. Zahteve strank so vedno bolj specifične, zahtevne, včasih tudi čudaške. In vendar je ne morejo več presenetiti do te mere, da bi ostala brez besed. Je pa skoraj brez besed ostal voditelj, ki jo je skušal presenetiti z malce provokativnim vprašanjem. In dobil prav tak odgovor.
Moške boli bolj kot ženske
Ali pa morda ženske bolečino bolje prenašajo? Kakorkoli že, Urška ima v povprečju več ženskih strank, ki bolečino bolje prenašajo od moških. Seveda izjeme so povsod, doda. V vsakem primeru pa tetoviranje boli, pove. Ampak bolečina je del tetoviranja in brez tega ne gre. Uporabi raznih protibolečinskih tablet in sredstev močno nasprotuje. Raje se odloči za odmor ali postopno izdelavo.
Sicer jemlje tetoviranje kot umetnost. Razlika je le v tem, doda, da njene umetnine na koncu vstanejo in odidejo. Njeno delo jo sprošča in čeprav bi lahko živela samo od njega, tega noče. Poklicno je namreč vodilna medicinska sestra oddelka in tudi to delo jo osrečuje in ga rada opravlja.
Sama ima več vzornikov, prisega pa na realistično izdelavo. Tatuji morajo živeti in govoriti, pove. Velik vpliv na izbiro tatujev imajo tudi slavne osebnosti, ki včasih narekujejo modne smernice. A to ne sme biti razlog za odločitev tovrstnega krašenja kože, poudari.
Tetovatorka Urška Poček je bila gostja Jureta K. Čokla. Prisluhnite celotnemu pogovoru.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Zdaj mu bo za 65. rojstni dan podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Tetoviranje je umetnost, ki jo ljudje poznamo v različnih oblikah že od pradavnine. Permanentni okrasi na goli koži imajo veliko pomenov, med drugim tudi statusnega, vojaškega, obreda iniciacije in drugih. Prve naprave za tetoviranje so iznašli okoli leta 1900 in zanimivo je, da se do danes niso veliko spremenile. Zato pa so se motivi, pove Urška Poček, mojstrica tetoviranja, ki se je v to umetnost zaljubila pri rosnih sedmih letih. Svoj prvi tatu je narisala kar svojemu očetu, za katerega pravi, da ji je povsem zaupal. Za 64. rojstni dan mu je podarila še en tatu.
S tetoviranjem se sicer pri nas ukvarja 11 poklicnih tetovatorjev z obrtnim dovoljenjem in cela vrsta tistih, ki to počnejo amatersko ali brez obtnega dovoljenja. Obisk tovrstnih tetovatorjev naša nočna gostja odsvetuje. Tudi zato, ker velik del njenega dela predstavlja popravljanje ponesrečenih tatujev. Vseh ponudb tudi ne sprejme, pove.
Kaj pomenijo tetovaže danes?
Tetoviranje danes pomeni po eni strani estetski in po drugi strani osebni motiv. Ljudje se najpogosteje odločajo za zelo klasične motive ali pa povsem osebne zgodbe, ki se skrivajo za risbami na koži. Tudi mojstrica Urška se bolj zavzema za osebne, izvirne tatuje, ki kažejo na osebnost naročnika. Starih klasik skoraj ni več, pove. Jih pa popravlja in včasih prekriva. Dobrih 20 let je že minilo odkar so nekdaj priljubljene ‘JNA’ tatuje zamenjale bolj natančne in dodelane risbe na koži. Zahteve strank so vedno bolj specifične, zahtevne, včasih tudi čudaške. In vendar je ne morejo več presenetiti do te mere, da bi ostala brez besed. Je pa skoraj brez besed ostal voditelj, ki jo je skušal presenetiti z malce provokativnim vprašanjem. In dobil prav tak odgovor.
Moške boli bolj kot ženske
Ali pa morda ženske bolečino bolje prenašajo? Kakorkoli že, Urška ima v povprečju več ženskih strank, ki bolečino bolje prenašajo od moških. Seveda izjeme so povsod, doda. V vsakem primeru pa tetoviranje boli, pove. Ampak bolečina je del tetoviranja in brez tega ne gre. Uporabi raznih protibolečinskih tablet in sredstev močno nasprotuje. Raje se odloči za odmor ali postopno izdelavo.
Sicer jemlje tetoviranje kot umetnost. Razlika je le v tem, doda, da njene umetnine na koncu vstanejo in odidejo. Njeno delo jo sprošča in čeprav bi lahko živela samo od njega, tega noče. Poklicno je namreč vodilna medicinska sestra oddelka in tudi to delo jo osrečuje in ga rada opravlja.
Sama ima več vzornikov, prisega pa na realistično izdelavo. Tatuji morajo živeti in govoriti, pove. Velik vpliv na izbiro tatujev imajo tudi slavne osebnosti, ki včasih narekujejo modne smernice. A to ne sme biti razlog za odločitev tovrstnega krašenja kože, poudari.
Tetovatorka Urška Poček je bila gostja Jureta K. Čokla. Prisluhnite celotnemu pogovoru.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Revijo Outsider je ustanovila zato, ker je bila prepričana, da potrebujemo medij, ki bo razmisleku o arhitekturi in kulturi na široko odprl prostor, v katerem se bodo prepletale ideje vseh generacij, in ne bo omejen z nobenim okvirjem, ne institucionalnim, ne katerimkoli drugim. Revijo, ki bo dajala besedo nevsakdanjemu, ekscentričnemu, pogumnemu, igrivemu. Outsider ni slikanica na sijajnem papirju, ki jo le na hitro prelistamo, je revija, ki nas kot dobra knjiga potegne vase in nas v vsaki številki vodi skozi pokrajine arhitekture, kulture in osebnosti. Na začetku so jo mnogi odvračali od zamisli o novi reviji, saj čas tiskanim publikacijam naj ne bi bil naklonjen. A ko odkriješ tisto, kar si res strastno želiš početi, moraš svoji strasti slediti, je prepričana Nina Granda, ki jo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.
Nekaj minut čez polnoč v koprski studio pride Angelika Vižintin, ki jo na Biokemiji Univerze v Ljubljani čaka le še zagovor magistrske naloge »o sistemih toksin-antitoksin pri cianobakterijah«. Zapletene in nerazumljive znanstvene tekste Angelika s pridom prireja v obče razumljiva sporočila in je tudi zato redna dopisnica nevladnega portala Dodogovor, hkrati pa še sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent. V nočnem programu, kjer jo bo gostil Armando Šturman, boste od nje slišali veliko novega. Vabljeni k poslušanju.
Ste se kdaj vprašali, kakšne barve je mir ali kako diši svoboda? Morda bi se, če bi vam oboje nekdo vzel. Ali pa bi se ravno tega skušali spomniti, da se to ne bi zgodilo nikoli več. In kako vse to preliti v glasbo? O vsem tem bo nocoj v nočnem obisku razmišljala vsestranska umetnica Lara Jankovič, ki jo je pred decembrskim izidom novega albuma v studio povabil voditelj Jure K. Čokl.
Na nočni obisk prihaja Nežka Poljanšek, ki je že kot majhna deklica sanjala o poklicu, pri katerem bi zdravila ljudi. V zadnjih letih je v javnosti znana predvsem zaradi sodelovanja z vrhunskimi športniki in športnimi strokovnjaki. Njeno glavno orodje so roke, po več kot dvajsetih letih izkušenj še vedno dela s srcem, z intuicijo in znanjem, ki ga nenehno izpopolnjuje. V nočnem programu bo predstavila tudi pretežno žensko odpravo, s katere se je vrnila pred dnevi, ko je s kolesom naredila krog okoli Anapurne. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Na Nočni obisk prihaja letošnja mladinska delegatska Organizacije združenih narodov, 26 – letna Sabina Carli. Oktobra se je udeležila 72. Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je predstavila problematiko, s katero se soočajo mladi v Sloveniji. Sabina Carli, s katero se bo pogovarjala Lea Ogrin, bo predstavila svoje vtise iz skupščine in svoj pogled na delovanje OZN-a.
Ste si kdaj zamislili, da bi zaradi celiakije, kronične sistemske avtoimune bolezni, morali spremeniti svoj način življenja in posledično iz svoje kuhe odstraniti gluten, laktozo in jajca? Kaj bi jedli za zajtrk? Kaj za kosilo? Bi se lahko sploh še lahko posladkali? Na tovrstna vprašanja je odgovore iskala tudi Maja Piskernik, ki jih je v obliki receptov naposled zbrala v svoji kuharici Čarovnija okusov. Njeno in potovanje njene družine v svet brez glutena, laktoze in jajc nam bo zaupala v nočnem programu, ki ga bo vodil Sandi Horvat.
Doktorici Mateji Šmid Hribar raziskovalne radovednosti nikakor ne zmanjka. Pelje jo v različne svetove, ki so, tako ali drugače, povezani z našim okoljem. Je znanstvena sodelavka Geografskega Inštituta Antona Melika, ki se pri svojem delu ukvarja s kulturnimi pokrajinami, trajnostnim razvojem, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi področji in mnogimi drugimi vprašanji, ki niso povezana samo s preteklostjo, ampak seveda tudi s prihodnostjo. Je tudi članica uredniškega odbora in vsebinska koordinatorka Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine. V prvih minutah nedelje bomo šli z njo na potep po pokrajinah in v radijske minute ujeli nekaj njenih raziskovalnih zgodb, ki so se tam spisale. Dr. Matejo Šmid Hribar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
V koprski studio prihaja na nočni obisk Boštjan Zidar, enolog, ki je doslej služboval v več slovenskih kleteh. Zdaj že nekaj časa opravlja delo glavnega enologa v eni največjih in najmodernejših slovenskih kleti, VinaKoper. Zidar je član ocenjevalnih komisij in pooblaščeni ocenjevalec vin z mednarodnim certifikatom 3. stopnje WSET. Odličnega poznavalca vinske kapljice, ki je kot enolog vinom koprske kleti vdahnil svojo dušo, je k pogovoru povabil Iztok Novak Easy.
To noč bomo govorili o lednem plezanju, športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev – tistih, ki se z njim ukvarjajo kot tudi drugih, ki ga predvsem občudujejo. Da je ta šport pri nas v vzponu, se bo najlepše potrdilo 2. decembra, ko bo Slovenija gostila najboljše ledne plezalke in plezalce stare celine. Torej ne more biti presenečenje, da je Jure K. Čokl pred mikrofon povabil tekmovalko v tej disciplini Majo Šuštar in enega izmed začetnikov tega športa pri nas, Andreja Pečjaka.
Na obisk v nočni program tokrat prihaja Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”. Je prva knjiga na trgu, ki se ne ukvarja toliko z nasveti, kako izboljšati prodajo, pač pa s tem, kako premagati lastno negativno prepričanje o prodaji. Torej, kako premagati sebe in postati prodajalec. Matjaža in njegovo knjigo bomo podrobneje predstavili v prvi uri nočnega programa. Pred mikrofon v mariborski studio ga je povabila Jasmina Bauman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Naravoslovje, zgovornost in stik z ljudmi so bili od nekdaj spremljevalci Nine Bužančič, dr. dent. med., njena otroška poklicna želja pa postati veterinarka. Zanimanje za medicino je v njej zraslo pozneje, danes pa je z vsakim dnem bolj prepričana, da je poleg oči tudi sproščen nasmeh ogledalo duše in zato z veseljem opravlja poslanstvo zobozdravnika. Njeno vodilo je, da se nikoli ne nehamo učiti in da na poti do zastavljenih ciljev vsako razpotje prinese nov izziv, novo pot in novo priložnost za učenje. Več o svojih življenjskih odločitvah in poklicni poti bo Nina Bužančič povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Drago Mislej Mef je letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka. Verjetno ne mine dan, da ne bi slišali katere od njegovih skladb; v štirih desetletjih jih je za različne slovenske in predvsem primorske ustvarjalce napisal več kot 500. Avtor, kantavtor, urednik, novinar, organizator. Od vseh talentov, ki jih ima, pa se je s sočutjem in človečnostjo najbolj približal Ježkovemu duhu, so se strinjali žiranti za Ježkovo nagrado. Mef pa je prepričal tudi primorske poslušalce, bralce in gledalce, ki so ga izbrali za osebnost meseca oktobra. Gostimo ga tudi v nočnem programu Radia Slovenija, ki ob petkih poteka iz studia Radia Koper.
Oko televizijske kamere jo ujame v studiu informativnega programa, oglaša se s Kredarice, Počka, z Bleda. Marjeta Klemenc pravi, da v svojih novinarskih prispevkih sledi zgodbam, ki zrcalijo življenja ljudi v naši širši skupnosti. Rada ima naravo in gore, želi si obiskati Aljasko in z letalom pristati na letalonosilki. Sredi dela jo je presenetila bolezen. Tudi ob tej težki življenjski preizkušnji se je pokazalo, kako zelo je vztrajna, delavna, odločna in pogumna. Zdaj, po dobrem letu in pol, si večkrat reče: "Kakšen lep dan je danes!". V družbi Marjete Klemenc bomo preživeli noč s četrtka na petek. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.
Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero v Pokrajinskem muzeju Celje odstirajo zgodovino steklarstva v naših krajih. Na razstavi bo celovito predstavljena tradicija steklarstva, od pohorskih glažut do sodobnih steklarn, kot sta Steklarni Rogaška in Hrastnik. Razstavo spremlja s fotografijami bogato opremljen katalog, v katerem so objavljeni prispevki številnih strokovnjakov s področja steklarstva. Po razstavi in skozi zgodovino treh stoletij steklarstva na Celjskem nas bo po polnoči popeljal avtor razstave, zgodovinar in Muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Kdo je najboljši, najlepši, najmočnejši, najbolj nadarjen? Kdo je resnični junak? Bitka talentov na nočnem programu se bo začela malo čez polnoč. “Vse kar imata, vse kar jima preostane na poti do triumfa, sta onadva, z ramo ob rami. Praznina, luč in dva igralca. Heroja. Oba sta glavna junaka. Oba se borita za svoje mesto pred publiko, izbira sredstev ni vprašanje. Brezkompromisno, preko vseh ovir do vrhunske stvaritve, mojstrovine, remek dela.” Igralca Uroš Kaurin in Vito Weis na nočnem obisku pri Nadi Vodušek. Brez odra in luči, samo z mikrofonom.
Neveljaven email naslov
