Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.

Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.

Streha – domovanje ovc in čebel

Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.

V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.

Vpliv onesnaženega zraka ni problematičen

Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:

Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.

Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.

Ljubljanske strehe skrivajo številne zgodbe

Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?

Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.

Zadržanost Slovencev

Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.

Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.