Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
S publiko komunicira energično in nagajivo spogledljivo. Veselje se z odra pretaka vse tja do pozibavajoče se zadnje vrste. Pevec mlade zasedbe Kokosy, skupine štirih prijateljev, ki so se spoznali na gimnaziji Želimlje, kjer so se začeli poigravati z muziko. Zdaj ustvarjajo resno, a se niso nehali zabavati, kanec samoironije je lahko izvrstna začimba. Uživa tudi občinstvo na vse številnejših nastopih. O večnih temah prepevajo v svežem, mladem jeziku, polnem iskrivih verzov in duhovitih obratov. Za njimi je prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu, blizu je izid drugega albuma. Navdihujejo jih bizarne ali čustvene situacije, zgodbe posameznikov, življenje, ki ga premetava vsakdan. Neobremenjeno se sprehajajo med glasbenimi žanri, ker – le čemu bi se omejili na enega in se zaprli v njegov predal. O življenju, razmislekih, čustvih in seveda o glasbi mlade generacije bo tekla beseda v noči, v kateri bo voditeljica Nada Vodušek gostila pevca zasedbe Kokosy, Borisa Kokalja.
Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti so vprašanja, na katera bomo iskali odgovore v noči s sobote na nedeljo. Na Nočni obisk prihajata magistrica muzikologije, Katarina Radaljac, ki svoja raziskovanja posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi, ter Uršek Slivšek, diplomirani psiholog, eden od kreatorjev in mentorjev delavnic za otroke in mlade Po poteh medvrstne komunikacije. Z gostoma se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo spoznali zavod Nazaj na konja s sedežem v Konjeniškem parku Starošince. Ob izbrani glasbi se bomo srečali z zelo osebnimi zgodbami močnih posameznic, ki so bile pred tremi desetletji primorane zapustiti svoj dom. Razstava zaobjema njihove spomine, ki niso le vizualni poklon pogumu, marveč spodbujajo slehernega k razmisleku o ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.
Živa arhitektura je v stiku z samim bistvom življenja in je mnogo več od mrtve tvarine, pravi arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture. Je poznavalec gradnje z naravnimi materiali, ki je vse bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. A z njo je bil povezan že naš največji mojster Jože Plečnik, saj se je po ustvarjalnem premoru vrnil h klasičnemu jeziku arhitekture in naravnim materialom. Trajnost gradnje in zmernost bivanja sta dva postulata sodobne ekološko naravnane misli, ki v vrtinec silnih sprememb našega sveta vnašata nujno potreben razmislek o nas samih in o človeka vrednem življenju. Čas je za refleksijo in arhitekt Ira Zorko jo udejanja v misli in praksi. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Nocoj odhajamo v svet operne glasbe in samospevov, v nočnem programu bomo slišali tudi kakšno priredbo popevke za trio klasičnih pevcev, predvsem pa se bo voditeljica Lucija Grm z gostom in njegovimi interpretacijami različnih glasbenih zvrsti, podala na njegovo izjemno pot pevskega in tudi pedagoškega ustvarjanja. Baritonist je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, sodeloval je z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji doma, predvsem pa po svetu, da je izjemno uspešen tudi na področju pedagoškega dela pa priča dejstvo, da njegovi študenti doma in v tujini prejemajo nagrade na mnogih pevskih tekmovanjih in so angažirani v različnih opernih produkcijah doma in po svetu. O raznolikem, dinamičnem, včasih napornem urniku in delu, ki mu prinaša veselje in zadoščenost, nam bo v Nočnem obisku razkrival Matjaž Robavs.
Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z Matevžem Malejem predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum o poletnih športnih in z njegovo soprogo Alenko Malej, ki mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju vodnih športov.
Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.
Po polnoči bo gostja profesorica baleta Matea Brečko, pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci",ki se je zgodilo na Jurjevo. Kot poudarja, ima petje na človeka velik vpliv, ustvarja boljše vzdušje in energijo; hkrati pa ugotavlja, da Slovenci pozabljamo na svojo lastno zgodovino in nismo več v stiku s kulturno dediščino. V nadaljevanju noči bomo s Saro Vintar potovali po državah jugovzhodne Azije, slišali pa bomo tudi pogovor s kulturnim ustvarjalcem, predvsem pesnikom, Tomom Vebrom.
Na nočni obisk pride Gorenjec, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia. Več deset let je posvetil mikrofonu, vmes tudi televizijski kameri, bil vodja skupine napovedovalcev in v karieri tudi najlepši Slovenec po mnenju ene naših revij. Oče igralk Ane in mož nekdanje žene Bernarde je bil močno vpet tudi v dogajanje v Prešernovem gledališču Kranj, še danes pa ga je mogoče tu in tam videti na odru prireditve ali festivala, ki ga povezuje. Kar 20 let je prijateljeval s števerjanskim nad italijansko Gorico. Voditelj Andrej Hofer se bo malo po polnoči pogovarjal z Janezom Dolinarjem.
Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, pod imenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči.
Kako je Jurij Juhant (1984) iz ekonomista/komercialista, ki so mu mačke španska vas, v 10-ih letih dospel do najbolj priljubljenega živalskega oskrbnika Zavetišča Horjul, ki ga vodi z lastnico in intimno partnerko Polono Samec? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z Liano Buršič, tudi o že skorajda telenoveličnih, a vendarle resničnih kruto-sladkih razsežnostih življenja posvečenega zapuščenim živalim in zavetišču.
Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok.
New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe Nike Zobec, ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj?
V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.
Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.
Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.
Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.
Neveljaven email naslov