Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gornji vrt je druščina entuziastov, ki bi rada ozelenila slovensko prestolnico. Zelenje bi lahko zraslo kar na ljubljanskih strehah, ki bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave. Kako bi s tem izboljšali kakovost bivanja meščanov bo po polnoči zanimalo voditeljico Darjo Pograjc, ki bo gostila ekipo Gornjega vrta, ki v mestih išče košček narave, kjer bi poleg rastlin uspevale tudi ideje z razgledom.
Lani so v New Yorku dokončali ureditev parka High Line, ki je zrasel na zapuščenem delu mestne železnice. Sredi betonske džungle se je rodila oaza zelenja. Oaze, ki bi dodatno pripomogle k ozelenitvi našega glavnega mesta, pa bi lahko zrasle kar na strehah, pravijo snovalke pobude Gornji vrt. Ljubljanske strehe bi postale prostor za počitek, rekreacijo ali gojenje zelenjave, s čimer bi bila kakovost bivanja v mestu boljša.
Ideja o drugačnih vrtovih ni tako zelo nova. Že dolgo jo poznajo v skandinavskih deželah, pred kratkim so jo odkrili na Kubi, vsem pa so dobro znane ozelenele strehe na Japonskem, na katerih domačini igrajo nogomet. Nekateri so na tovrstno ozelenitev pomislili, zaradi pomanjkanja prostora in zelenih površin (Azija), ostali so zelene strehe gradili zaradi izolacijskih razlogov (S Evropa). Špela Klofutar, mag. biokemije z Zavoda za izobraževanje in svetovanje ŠPELINICE dodaja, da iz teh idej lahko črpamo tudi Slovenci.
V Egiptu so začeli z visečimi vrtovi, kasneje so Rimljani imeli tudi terasaste vrtove. Azteki so imeli plavajoče vrtove. Danes je pa to, če človek malo pogugla, lahko vidimo, da je to po celem svetu zelo aktualno.
Pomisleke o vplivu onesnaženega zraka na posajene rastline so ovrgle raziskave, ki pravijo, da zelenjava v mestih ni nič manj kakovostna od tiste na podeželju. “Celo pri čebelarstvu, kjer so pregledovali med, se je izkazalo, da včasih na podeželju bolj uporabljajo pesticide kot jih uporabljajo tukaj v urbanem okolju in zato je morda tu boljše,” pojasnjuje Špela. Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka iz arhitekturne pisarne HIŠERIŠEarhitektura, se strinja:
Pri intenzivnem kmetijstvu, konkretno čebelji med, lahko ima večjo vsebnost nekih strupov kot v mestu. Izkazalo se je, da so ti mestni čebelarji pridelali čisto korekten med.
Se še spominjate poskusa mestnega čebelarstva na strešni terasi Cankarjevega doma? Kako napreduje in kakšni so izsledki raziskav analize medu lahko preverite tu.
Ekipo, ki bi najraje vrtnarila, se rekreirala in družila na strešnih vrtovih in parkih poleg Špele in Damjane, sestavljata študentki arhitekture Ana Klofutar in Tjaša Jerič. Skupaj so preverile, kako so videti obstoječi projekti v urbanem okolju. Kaj so ugotovile, ko so se podale ne ozelenele strehe bele Ljubljane?
Bile smo tudi pri prof. Staniču, na njegovem vrtu, ki ga ima na individualni hiši že 18 let. Potem smo bile v Kosezah, kjer je bil tudi en tak fajn trenutek, kjer ima g. Marjan – mislim, da je doktor IT znanosti – mi smo videli, kako je v bloku, kjer ljudi težko prepričaš, da bi ti dovolili, da imaš ti kot en posameznik vrt na strehi, kako je to njemu uspelo in ima že 7 let ta vrt.
Dejstvo je, da zelene površine in površine, v katerih se zadržuje voda, pozitivno vplivajo na mikroklimo mesta. Zato tovrstne površine pripomorejo k manjšemu segrevanju betonskega urbanega okolja, še dodaja Damjana.
Kvadraten meter travnika ali kvadraten meter betonske površine – razlika je velika. “Ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšne so prednosti neke začasne rabe, tudi takih prostorov. Da vidijo, da mogoče lahko neko stvar preizkusijo … to se mi tudi zdi pomembno,” pravi Damjana. Zato je za vse, ki bi želeli spoznati Gornji vrt v živo, piknik na Vodnikovi luži prva prava priložnost. Datum, ki si ga morate zabeležiti pa je: 25. maj.
Sašu Gačniku oziroma Svarogovu je bila glasba položena v zibelko. Pogosto je ob nastopih njegovega očeta prespal v zaodrju in ob koncertih spoznaval življenje glasbenikov, s katerimi je čez veliko let nastopil kot klaviaturist. Zdaj je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Duša. Takoj po polnoči jo bosta po rokersko razkrivala z voditeljem Andrejem Prezljem.
Prvi šolski dan prinaša mešane občutke – veselje ob srečanju s sošolkami in sošolci, novi izzivi, nove priložnosti, a tudi stiske, napetost, nesoglasja s starši in večna bitka s hormoni. In to iz generacije v generacijo. Vsi smo bili tam, vsi smo jokali in se smejali. Se še spominjate prvega šolskega dne? Kakšni so bili vsi ostali? Nas šola zares uči za življenje? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl pričakuje vaše spomine in komentarje na telefonski številki 01/475 22 22.
Bohinjci letos ponosno praznujejo: 240 let je, odkar so štirje srčni možje osvojili Triglav in se zapisali v slovenske gene. Takrat v skalah ni bilo še nobene stope, nikjer ni bilo nobenega klina ali jeklene vrvi, pred seboj so videli cilj in ga dosegli po teh dneh hoje. Kako je danes Triglav vpet v identiteto Slovencev, kako z njim živi Bohinj in kako eden od mož, ki je gonilna sila dogajanja ob obletnici – z nočnim gostom Bojanom Travnom.
Gostja v tokratnem nočnem programu iz studia Radia Koper bo Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Že 10 let vodi svojo Svetovalnico, v okviru katere svetuje parom v partnerskih težavah, osebnostni rasti, kako naprej po prevari in ločitvi ter kako zdravo vzgajati otroke. Koprčanka, ki se je že pred leti preselila v Ljubljano, se tokrat v domač kraj vrača s prvim septembrom najbolj povezano tematiko. Z novinarko Matejo Brežan bosta govorili o začetku novega šolskega leta. Kdo je v večjem pričakovanju: otroci ali starši? Ocene: bo to tekma za najboljše ali naj bo odraz znanja? Kako uspešno graditi dober odnos do šole in učiteljev? To je le nekaj dilem, ki jih bosta odkrivali in pojasnili v nočnem pogovoru.
V zadnji avgustovski noči bi prav lahko kramljali samo o morju, vetrovih in jadranju – kar veseli našega nocojšnjega gosta. Vendar! Ker je gost Nočnega obiska prof. Uroš Urleb, predavatelj, znanstvenik in vodja razvoja pri eni največjih svetovnih farmacevtskih družb – pri velikanu Novartis, je v prvem planu njegovo široko znanje in zanimiva službena pot. V svoji karieri je delal na številnih strokovnih in vodstvenih položajih v Sloveniji in v tujini. Objavil je več kot 100 znanstvenih publikacij, 5 monografij in ima več kot 10 podeljenih patentov. Kako nastajajo nova zdravila, ki vlivajo upanje številnim bolnikom in navdušujejo zdravnike?
Predsednik letalskega in navtičnega društva Pegaz iz Maribora Riko Vranc dobro ve, katere so skrivnosti in sladkosti letenja s toplozračnimi baloni. S kakšnimi predpisi je letenje z baloni urejeno danes in kje so za balonarje najlepši razgledi? Tudi o tem v Nočnem pogovoru. Rika Vranca je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Slikar in performer, ki v našo vizualno občutljivost dreza z večmedijskimi postavitvami. Čeprav mu ta beseda ne leži, ker lahko zveni pretenciozno. Včasih kdo njegove projekte zaradi kaotičnega ozračja razume kot odraz njegovega lastnega kaosa. V resnici pa so rezultat zelo strukturiranega procesa in včasih skupinskega dela, sodelovanja. Umetnik, ki se ga lepota sveta močno dotakne. A z umetnostjo ne želi igrati na naša čustva. Nas očarati. To bi bilo prelahko. Ustvariti kaos, ki ima strukturo, ritem, mnoge plasti. Jaša Mrevlje-Pollak – nočni gost Nade Vodušek.
Predstavniki mlajših generacij, ki nismo živeli v času Jugoslavije, imamo glede življenja v socializmu precej nejasno podobo. Po eni strani so tu zgodbe o tem kako so vsi imeli službo in streho nad glavo, kako so mladi s ponosom prepevali ‘Lepo je v naši domovini biti mlad’ in kako so si vsi pomagali med seboj. Po drugi strani pa je mnogo kritik na račun zapletov z birokracijo, strogo cenzuro in nadzorom partije. Lea Ogrin vas vabi, da se ji preko telefonov pridružite v noči z nedelje na ponedeljek in delite z nami svoje najbolj žive spomine na čas socializma ter tako pomagate orisati življenje v Jugoslaviji tistim, ki ga niso doživeli.
Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše instrumente in zasedbe: od solističnih instrumentov do velikega simfoničnega orkestra in v svojih delih na edinstven način povezuje dva danes pogosto nasprotujoča si pola v glasbi: klasično glasbo in popularno glasbo. Sam pravi:
Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat obiskal “sveto deželo”, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. Razmišlja o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem. Z njim se pogovarja Andrej Šavko.
Če ste mislili, da zna z motorno žago rokovati vsak, se motite. Motorna žaga je statistično gledano najbolj nevarno orodje, delo v gozdu pa spada med najbolj nevarne poklice pri nas. Kako ugotoviti, kdo je pri tem delu najboljši? Kdo najhitreje sestavi in razstavi motorno žago? Kdo najhitreje oklesti drevo? Kako oboje povezati v športno disciplino? Vse to bosta pojasnila Robert Čuk, evropski prvak in Janez Meden, tretji na svetu na tekmovanja gozdnih delavcev. Previdno in z varne razdalje ju bo opazoval voditelj Jure K. Čokl.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Raziskovati in kritično premišljevati sodobne scenske umetnosti ali jih uprizarjati zanj ni dilema. Dela oboje. Ker je utelešenje kritike možno le v telesu tistega, ki udejanja, torej performerja? Z Lano Zdravković od leta 1999 deluje v tandemu Kitch, ki ustvarja kritične, konceptuane performanse. In če je pozicija performiranja vedno subjektivna, ali jo je mogoče kritično objektivno opazovati? Kako teoretik misli sebe kot performerja? Nedavno je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla njegova knjiga Performans-kritika – Zasuk v odpravo umetnosti. Knjiga, ki – kot pravi v spremni besedi Blaž Lukan – nenehno premišljuje samo sebe. Teoretik in performer Nenad Jelesijević, nočni gost Nade Vodušek.
V prvih urah ponedeljkove noči bo z nami mlada obetavna pevka Sabrina Zavšek. Svojo pevsko pot je začela z zmago na več mladinskih pevskih tekmovanjih, pozneje pa jo je nadgradila tudi z več osvojenimi nagradami v tujini. V zadnjem obdobju se Sabrina uveljavlja kot samostojna avtorica, skladateljica in tekstopiska, ki sodeluje tudi z najbolj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene.
Polhov doživljajski park in Pot pastirskih škratov na Krvavcu, turistični novosti za otroke in družine, sta tesno povezani z Urošem Grilcem. Po letih različnih uradniških in funkcionarskih položajev, med drugim je bil tudi minister za kulturo, ga je pot ponesla v svet zanimive ustvarjalnosti in kreativnosti. Zakaj prav pravljični in doživljajski svet za otroke? Kaj ga navdušuje pri Cankarju, zakaj je zagledan v knjigo in kaj ga navdušuje v glasbi? Ta in druga vprašanja za dr.Uroša Grilca, nočnega gosta.
V vasi Barka pri Vremskem Britofu, v kraju z manj kot 100 prebivalci v Občini Divača, je doma Zavod Dobra pot. Ustanovili so ga prijatelj, ki so Ljubljano zamenjali za življenje v Brkinih, se tja preselili in se s prostovoljstvom vključili v zanje novo okolje. O življenju v brkinski vasi, primerjavah z urbanim vrvežem, vrednotah, prijateljstvu, prostovoljstvu in delu se bomo v tokratnem Nočnem obisku pogovarjali z delom druščine, ki ustvarja Zavod Dobra pot. Janji Novoselc se bodo v studiu pridružile Nava Vardjan, Pina Hu in Katyush Manakai.
Pravijo, da je smeh pol zdravja in to noč bomo skrbeli za zdravje. Vabimo vas, drage poslušalke in poslušalci, da se nam pridružite preko telefonske linije in z nami delite vice, šale in prigode, ki so vas najbolj nasmejale. Se še spomnite čemu ste se smejali kot otroci? Kaj pa vas nasmeje danes? Pridružite se pogovoru v oddaji Nočni obisk in skupaj bomo pozdravili nov dan – nasmejani.
Veteranska tekača Lojzka Bratuša in Polde Dolenc kljub letom požirata kilometre na mednarodnih maratonih in gorskih tekih ter pobirata priznanja. Veliko je njunih tekaških podvigov in dogodivščin. V pomen športnega načina življenja nikakor ne dvomita. Pred mikrofon ju je povabil Bratko Zavrtnik.
Praznik je kot naročen za nočno druženje, pa ravno to noč se bo tudi precej ohladilo, napovedujejo vremenoslovci. Napolnite svoj telefon, voditeljica Mojca vas vabi h klepetu ali vsaj k poslušanju – sedem minut čez polnoč.
Niko Karo je ime, ki stoji za mnogimi vizualnimi izdelki priljubljenih skladb pri nas. Gre za ustvarjalca, ki kreira ne samo v glavi, ampak s kamero na zaslone gledalcev prenese tudi sporočilo glasbenih izvajalcev. Svoje režiserske in snemalčeve izkušnje krepi tudi v naši hiši. Kako nastaja in koliko dela je potrebnega v pred in post produkciji videospota nam bo med drugim zaupal nocojšnji gost, Niko Karo, ki ga je na klepet povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov