Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


17.03.2023

Vojko Anzeljc

Drzno in pogumno se je podal na področje TV-nadaljevank, očaral nas je s filmi, prepričeval in prepričal z dokumentarci. Tudi muzikali mu dišijo. TV Dober dan, Pod eno streho, Nova dvajseta, Ena žlahtna štorija, Rdeča raketa, Čokoladne sanje, Zadnja večerja … in Cvetje v jeseni ter Vesna. In ne nazadnje V imenu ljudstva. Pri vseh naštetih naslovih serij, filmov in muzikalih je imel glavno besedo gost, ki je – zasebno – oče dveh otrok, ljubitelj teka v naravi in vrtnarjenja, pa tudi iskanja sebe in brskanja po svoji duši ter predvsem izjemnega kreativnega ustvarjanja. Veliko replik za zanimiv pogovor. Kaj vse bo Vojko Anzeljc izdal zasliševalki (inšpektorici?) Luciji?


16.03.2023

Slavko Podbrežnik in Andrej Rebernišek

Čez mesec dni se bo v najstarejšem slovenskem mestu odvil festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Šlo bo za deveto edicijo festivala Salon Sauvignon, ki se je letos lokacijsko in časovno uskladil s 6. slovenskim vinogradniško-vinskim kongresom. O vsebini obeh, slovenski vinski kulturi in še čem bosta spregovorila gosta nočnega programa Slavko Podbrežnik Dobnik, direktor festivala Salon Sauvignon in Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.


15.03.2023

Primož Oberžan

Kaj so vetrne harfe in kako zvenijo? Gotovo ste zanje že slišali, morda ste med sprehodom po parku v vetrovnem popoldnevu kdaj ujeli njen zvok, čeprav jih danes srečamo redkeje kot v 18. in 19. stoletju, ko so bile priljubljene med t.i. transcendentalisti in romantičnimi pesniki. Jezuitski učenjak Athanasius Kircher iz 17. stoletja jo je poimenoval machina harmonica automata. Primož Oberžan, ustanovitelj urbanega plemena tolkalcev The Stroj, je svojo prvo vetrno harfo zgradil leta 2015 iz gole radovednosti. Njen nenavaden in skrivnosten zvok pa ga je popolnoma očaral. Začel je izdelovati različne prototipe in raziskovati akustiko njihovega delovanja. O zvokih vetrnih harf, o moči zvoka in njegovem vplivu na formiranje materije, ki ga je raziskoval, o njegovi zanimivi in posebni glasbeni odisejadi in ljubezni do inštrumentov, narejenih iz odpadnih materialov, s Primožem Oberžanom v Nočnem obisku.


11.03.2023

75 let Tomaža Domicelja

Tokrat bo nočni program v koprskem studiu rojstnodnevna zabava. Tomaž Domicelj si je za petinsedemdesetletnico omislil radijski show. Pevci in godci se bodo s številom skladb, o katerih bo povedana prenekatera zanimivost, poskušali čimbolj približati jubilejnim letom slavljenca. V studiu bodo razmere nadzorovali Dragan Bulič, Zvone Tomac in Armando Šturman.


13.03.2023

Dr. Katja Rebolj

Ljudje, četudi ne zagrizeni naravnovarstveniki, smo občutljivi, ko se naravno okolje spreminja. Ne maramo sečnje dreves na naših priljubljenih poteh. Na drugi strani pa dobesedno »tacamo« po zdravilnih plevelih, rastlinah prihodnosti, ki nas lahko prehranijo bolj kot karkoli. Raziskovanje, izobraževanje in trajnostno osveščanje o nabiranju divjih rastlin na vroči točki Evrope, Sloveniji, ki se lahko pohvali z biodiverziteto, ki je ostale države nimajo, je osnovno poslanstvo Katje Rebolj, biologinje in doktorice biokemije. »Kje ste se skrivali ves ta čas z vsemi temi rastlinami« so spraševali vrhunski kuharski šefi iz špice slovenske gastronomije. Katja zdaj zavzeto pripravlja Festival nabiralništva, ki bo v začetku junija, do takrat pa ne bo ropala travnikov in gozdov, temveč z vso spoštljivo dolžnostjo in marljivostjo opazovala, občudovala, interpretirala in razumele rastlinice, ki jih pozna do obisti. In četudi se pomlad komaj prebuja, so na zeliščarskem krožku v njeni košari pred nekaj dnevi našteli preko 40 užitnih rastlin. V svoji prvi knjigi Narava vedno zmaga, ki je postala uspešnica, je bila nabiralka. Zdaj je nabiralka plevelov. Spoznajte jo po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.


12.03.2023

Irena Pivka in Brane Zorman

V noči s sobote na nedeljo gostimo scenografko, arhitektko in zvočno umetnico Ireno Pivko ter skladatelja, zvočnega umetnika in producenta Braneta Zormana. Široko razgledana ustvarjalca sta skupaj ustanovila Zavod za procesiranje sodobne umetnosti Cona, v okviru katerega ustvarjata več intermedijskih, glasbenih in zvočnih projektov pod skupnim naslovom radioCona. Sodelujeta tudi pri mednarodnem projektu B Air, za katerega sta ustvarila radijsko igro za dojenčke in malčke Čebljanje. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


10.03.2023

Dr. Rosvita Pesek

Na nočni obisk je prišla televizijska voditeljica in novinarka, ki je svoje otroštvo in mladost preživela na Štajerskem, v Šikólah in Mariboru. Je prodorna in iskrena ustvarjalka televizijskih Odmevov, mama sinu Filipu in ponosna babica. Napisala je več knjig, pripravila nekatere najbolj odmevne prispevke v času osamosvojitve Slovenije, v zadnjih letih pa je med drugim tudi nepogrešljivi člen pri nastajanju scenarijev za koncerte Prifarskih muzikantov. Seveda ne brez razloga, saj z osrednjim pevcem Mitjo Ferencem že dvajset let živi skupno življenje. Gostja nočnega programa na Prvem, znanka s Kolodvorske ulice v Ljubljani, je bila doktorica Rosvita Pesek.


09.03.2023

Mojca Škof

Mojca Škof je strokovnjakinja za make up, ki jo odlično poznajo domači in tuji manekeni, glasbeniki, igralci…, s katerimi že vrsto let sodeluje. Nepozabno je bilo obdobje v Milanu, kjer je med številnimi, spoznala tudi Macy Gray. To delo je njeno poslanstvo, saj je kreativno, dinamično, polno izzivov, vsak nov projekt pa začne vedno z začetne točke. Družina ji pomeni vse, zato se je vrnila domov, kjer se je pred časom, povsem po naključnem obisku Londona, začela zanimiva sladka zgodba s cimetovimi rolicami. Mojca, ženska številnih talentov, izžareva pozitivnost in živi življenje.


06.03.2023

Hermina Ogrič in Marko Bručan

Kako pomembno je šolanje psov, ki kot pomočniki sodelujejo pri različnih iskalnih akcijah ponesrečenih in pogrešanih, se je znova izkazalo ob katastrofalnem potresu v Turčiji. Kako izšolati psa za tako delo, kakšna je njegova vez z lastnikom, kako poteka iskanje in kaj vse se od psov reševalcev lahko naučimo ljudje, bosta v Nočnem obisku spregovorila Hermina Ogrič iz Društva reševalnih psov Nova Gorica ter Mare Bručan, vodja šolanja in trener v šoli BM psi pomočniki ter podpredsednik Komisije za reševalne pse pri Mednarodni kinološki zvezi.


05.03.2023

Jožica Avbelj

V studiu se nam je pridružila igralka, ki je v slovensko gledališko ustvarjalnost stopila silovito ter odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj. Njena pot se je začela v eksperimentalnem gledališču ter 41 let nadaljevala v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavila se je kot moderna igralka s samosvojimi izraznimi sredstvi: njena igra je namreč vselej intenzivna, utemeljena v smiselnem povezovanju govorice, gibov in glasov. Njena odrska prezenca nas zapelje, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih vzamemo za svoje, se odpravimo v tuje kraje in čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo odpravili v njen svet.


04.03.2023

Selma Skenderović

Gostja nočnega programa bo Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Kmalu pa bo izšla tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.


03.03.2023

Šansoni Mauricea Chevalierja

Noč šansonov bo tokrat posvečena enemu največjih zvezdnikov francoskega šansona in enemu najpomembnejših francoskih umetnikov – lahko bi rekli – vseh časov. Maurice Chevalier je predvsem v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval ne le francosko kulturo, ampak je zlasti s svojim igralstvom, pa tudi s petjem segel precej dlje, tako geografsko kot jezikovno: zelo priljubljen in uspešen je bil v Združenih državah Amerike, kjer je predvsem med obema vojnama blestel v samem središču šovbiznisa, v Hollywoodu.


02.03.2023

Marija Šauperl in Drago Lipič

Pred 50-timi leti se je v takratnem Gradišču v Slovenskih goricah, danes Sveti Trojici, začelo literarno gibanje, ki predstavlja zibelko mlade literature - srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. O tem, kakšna je njegova dediščina in o zanimivem dokumentarnem filmu, posnetem ob jubileju, se bomo pogovarjali z gostoma, Marijo Šauperl in Dragom Lipičem. Slišali boste tudi zanimiv pogovor z Urošem Mencingerjem, znanim ocenjevalcem restavracij, za konec pa prisluhnili še glasbi, ki jo je ustvaril glasbeni producent Nigel Godrich.


01.03.2023

Jože Oblak

V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo Jožeta Oblaka, zborovodjo pevskega zbora Dragonarji generala Maistra. Člani zbora prepevajo vojaške pesmi iz obdobja do konca 1. svetovne vojne in pesmi, ki jih je napisal general Maister. Nastopajo v uniformah, ki ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk št. 5 in v katerem je bilo leta 1914 enainpetdeset odstotkov slovenskih fantov, zato je bil imenovan tudi »slovenski polk«. Zbor želi skozi pesem ohranjati spomin na fante, ki so služili v tujih vojskah in se na ta način borili tudi za slovensko zemljo.


27.02.2023

Carlos Pascual

Literatura, gledališče in film so bili osrednja materija, ki se ji je posvečal kot študent in v rodnem Ciudadu de Mexicu in v Mestu angelov. Veliko se je selil po svetu in počel marsikaj za preživetje – bil je zidar v Bostonu, varnostnik v Los Angelesu, predstavnik za stike z javnostmi v Las Vegasu, pa igralec v neki policijski nadaljevanki … skratka, preživeti je moral več življenj in zamenjati dvajset služb in ducat mest, da je v Ljubljani našel svojo ljubezen in svoj poetski jezik in postal to, kar je vedno bil – pisatelj. Carlos Pascual v naši prestolnici živi že več kot desetletje in slovenska knjižna bera je bogatejša za kar nekaj njegovih knjig. Odlomke iz intervjujev in zapisov o njem in knjigah, predvsem pa izseke iz zadnje z naslovom Nilski konji v puščavah bo ob pestrem glasbenem izboru Aide Kurtovič prebirala Lucija Grm.


26.02.2023

Medena kraljica Tadeja Vidmar

Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.


25.02.2023

Vladimir Jurc

V tokratni oddaji Nočni obisk gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.


21.02.2023

Gvido Polanc

Na nočni klepet prihaja Gvido Polanc, podjetnik, ki že mnoga leta uspešno organizira koncerte domačin in tujih glasbenikov in je menedžer svetovno priznane skupine Perpetuum Jazzile. Kakšno je njegovo delo? Je res tako sanjsko, kot mnogi mislijo?


22.02.2023

Mladen Melanšek

Po »petkovem obisku« »bara odrešitve«, ko je svet kot »ringelšpil«, se »včasih zjutraj«, »dan potem« »tista budala« obleče kot »vesoljci«, pa če ima »rojstni dan« ali ne. Si pa privošči »restan krompir« preden gre »v gore«, a »prerokba« pravi, da ga bo ujel »prepih«. Dokaj nenavaden sestavek tvorijo besede, ki so hkrati tudi naslov skladb, ki so svoj domek našle na zgoščenki Prepih skupine Grešna sapica. Član te skupine, ki pa je ne le glasbenik, temveč tudi priznan ilustrator in »stripar«, bo gost nočnega programa, v katerem bo predstavil tako glasbeno skupino Grešna sapica, nekoč znano kot Cinca Marinca, ki se poigrava z irskim melosom, kot tudi svoje drugo ustvarjalno delovanje, ki sega čez meje naše prelestne kokoške.


20.02.2023

Bernarda Jurič: Ni me ustavil niti sneg, niti pesek in niti veter!

»Kljub vsem težavam, ki sem jih imela z mojim Dandijem, sem uspela prevoziti eno težjo kolesarsko dirko na svetu Atlas Mountain Race. Še bolj sem se spoznala, ko verjameš in zaupaš sebi! Bilo je noro, ni me ustavil ne sneg, ne pesek in ne veter!« Tako je na svojem FB profilu zapisala Bernarda Jurič, ko je uspešno končala ultramaratonsko gorsko preizkušnjo v Maroku.


Stran 14 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov