Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


27.02.2022

Nočni pogovori z Mojco

Epidemija odhaja, pomlad pa prihaja. V Ljubljani so iz zemlje že pokukali zvončki. Kar lažje smo zadihali. Kar težka lekcija sta bili ti dve leti, a ne. Precej stisk sta nam pozročili, nas spremenili - ampak zdaj je to mimo. Končno ne bo več pomembno, kdo je cepljen in kdo ni. V nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej bo pomembno samo še to, kdo ob pozni uri ostaja buden in brihten. In razpoložen za družbo.


26.02.2022

Aleš Zidar

Na načni klepet prihaja strokovni vodja Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar. V tem najbolj norčavem delu leta, ga je v goste povabila Barbara Kampos. V Ilirski Bistrici, od koder prihaja naš nočni gost in v njeni okolici je pust zelo resna stvar. V teh krajih so doma škoromati. Tu je že več kot dve desetletji pustna stalnica prireditev Pust je pršu. Aleš Zidar zelo dobro pozna številne »ta bele in ta črne« pustne like. Zelo dobro pa pozna tudi kraje, ki obdajajo mesto ob Veliki vodi. Predvsem pa zelo dobro pozna razvojne potenciale tega območja in ljudi. Ki jih povezuje in spodbuja v boljši jutri.


25.02.2022

Jadranka Smiljić

Kmalu se bo lahko pohvalila s kar z dvema rekordoma v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov. Zgovorna Korošica, inženirka računalništva in informatike, podjetnica, mama samohranilka dveh otrok, ljubiteljica gorskega kolesarstva, morja in dobre hrane. Predvsem pa velika navdušenka nad ročnimi deli, zlasti kvačkanjem, ki jo je zasvojilo pred nekaj leti. Tako sta tudi omenjena rekorda povezana s kvačkanjem – pred dvema letoma je nepretrgoma kvačkala kar 28 ur, letos pa je s pomočjo 211 kvačkaric in 1 kvačkarja izvedla najbolj obširno kvačkanje občinskih grbov. Na Nočni obisk k voditeljici Andreji Čokl prihaja Jadranka Smiljić, ki pravi, da je smisel življenja, da si podjeten, koristen okolici, ustvarjalen, povezovalen in predvsem ljubeč.


24.02.2022

Nina Buh

V luči minulega mednarodnega dne turističnih vodnikov se bomo pogovarjali z Nino Buh, aktivno članico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki jo je pred kratkim doletela prav posebna čast – izvoljena je bila v upravni odbor Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Vabljeni k poslušanju, z vami bo nočna voditeljica Helena Ajdnik.


23.02.2022

Blaž Šef

Biti delovno, domišljijsko in človeško odprti za svet, pravi v svojem Zapisu iz brloga. Četudi je njegovo delovanje povezano predvsem z gledališčem, bi ga zavoljo širine razmišljanja lahko poimenovali kar renesančni človek našega časa. V šali, da je na njegovo odločitev za igralski poklic vplivalo navdušeno gledanje serije Leteči cirkus Montya Pytona v otroštvu, je več kot zrno resnice. Tudi če njihovega humorja kot otrok ni povsem razumel, se zdi izkušnja več kot dober razlog za raziskovanje vseh odtenkov sveta in človeka v njem. Blaž Šef raziskuje možnosti igre v veselje in razmislek nas vseh. Ne le igre, tudi plesa in petja. Lahko bi bil operni pevec, tako imenitno zna odpeti še tako zahteven komad. In ja, rad ima klasično glasbo. Tudi če ne hodite v gledališče, poznate njegov glas z valov našega radia in njegov obraz s televizije. V aktualni predstavi Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani z naslovom Svoje usode krojači kot eden od mentorjev skupaj z generacijo rojeno v prvih letih 21. stoletja raziskuje družbena, generacijska in družinska razmerja našega zmedenega in prevrnjenega sveta. Blaž Šef je nočni gost Nade Vodušek.


21.02.2022

Barbara Tanze

Na nočni klepet prihaja Barbara Tanze, ki se je rodila v Nemčiji, odraščala še v Združenih državah Amerike in Švici, zdaj pa že dobrih šestnajst let živi v Sloveniji. Po dolgoletnih izkušnjah operne pevke, pevke in igralke v različnih produkcijah po Evropi se sedaj posveča tehnikam pravilnega dihanja. V lanskem letu je bila tudi del glasbenega tria, v času predsedovanja Slovenije EU, s katerim so prepotovali celotno Evropo s programom slovenskih, portugalskih in nemških skladb. Obeta se zanimivo popotovanje, na katerem zagotovo ne bo manjkalo dobre energije in še boljše glasbe. Z Barbaro Tanze se bo na pot podal Sandi Horvat.


20.02.2022

Nočni pogovori z Mojco

Te olimpijske igre so nam prišle kar prav: vsaj epidemija ni bila vedno in povsod prva novica v poročilih. To pa ne pomeni, da o tem ne smete začeti pogovora v nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej. Bo pa seveda bolj zadovoljna z vašo življenjsko zgodbo ali s kakšno šalo. V živo, takoj po polnoči!


19.02.2022

Drago Trpin

Ob okroglem, 50-letnem jubileju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici smo k pogovoru v prvi uri tokratnega nočnega programa povabili njegovega direktorja, magistra zgodovinskih znanosti Draga Trpina. Predstavil nam bo ta sicer najmlajši zgodovinski arhiv v Sloveniji, njegovo vlogo in pomen za goriški prostor, zamejstvo in vpetost v slovensko arhivsko dejavnost.


18.02.2022

Dr. Helena Motoh

Kar sedemstokrat več prebivalcev kot v Sloveniji je na Kitajskem. Tam živi dobra milijarda in štiristo milijonov ljudi. »Ljudi je res veliko, je pa tudi dežela ogromna in vse dimenzije so večje. Enkrat samkrat me je postalo strah, ko so bili ljudje res preveč na gosto,« tako pravi predavateljica in doktorica znanosti Helena Motoh. Gostja tokratnega Nočnega obiska govori kitajski jezik in pozna zgodovino ter sedanjost te daljne dežele, ki nam je dala štiri velike izume: papir, tisk, kompas in smodnik. Ob naslednjem obisku Kitajske si bo Helena Motoh najprej privoščila sendvič z račjim jajcem. Še prej pa je prišla v naš studio in se z Iztokom Koncem pogovarjala o življenju na Kitajskem, ki je zadnjih štirinajst dni kar blizu tudi nam.


17.02.2022

Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili restavratorja Aleša Lombergarja in notarja Gorazda Šifrerja, ki sta se med pandemijo lotila prav posebnega projekta: obnov dotrajanih urnih številčnic na pročeljih mariborske Prve gimnazije in Rotovža ter na zvoniku mariborske stolnice. Z njima se bo pogovarjal voditelj Bratko Zavrnik.


16.02.2022

Manca Švara

Kako nam poznavanje simbolov pomaga razumeti arhetipske izzive, s katerimi se srečujemo v različnih obdobjih našega življenja in kako nam pri tem pomaga umetnost? Kako s tehniko aktivne imaginacije, posebne tehnike, kjer domišljijo uporabimo v terapevtski namen odstreti terapevtske plasti indvidualnega in kolektivnega nezavednega? Na nek način je to dialog z lastnim nezavednim. Jung je tehniko razvil v času pisanja Rdeče knjige, ko se je procesu samoraziskovanja dobesedno prepustil in predal. Specializantka analitične psihoterapije/Jungovske analize Manca Švara pri svojem delu združuje različne pristope, o katerih bomo spregovorili v nočnem pogovoru. Pa tudi o umetnosti, o njenem psihološko astrološkem blogu Perzefonin dnevnik in o življenju v čudoviti vasici Beka na kraškem robu. Manco Švara je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


14.02.2022

Majda Arh Sevšek

Z glasbo se je začela ukvarjati zelo zgodaj, pri sedmih letih je pela pesem »Oj, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram….«. V času študija je spoznala Branka Jovanoviča Brendija, ki je zanjo napisal prvo veliko uspešnico Pošlji mu veter pozdrav. Z njegovo zasedbo Don Juan je nastopala po vsej Sloveniji. Nekaj let je pela v Italiji, Avstriji, na Finskem, Švedskem. »Tisto je bilo garanje« se spominja. »V Stockholmu sem morala k specialistu za glasilke, ki me je soočil z dejstvom, da so moje glasilke zelo uničene in da moram prekiniti s petjem, ali pa ne bom nikoli več pela. « Nekaj njenih projektov je izdala tudi Založba ZKP RTV Slovenija. Je avtorica skladbe Vzemi me veter, za katero je na Slovenski popevki leta 1999 prejela nagrado za najboljšo pesem v celoti. Danes izdeluje lectova srca in ljubezen je zanjo najpomembnejša v življenju. Majda Arh Sevšek. V noči na 14. Februar se bo z njo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.


13.02.2022

Boris Šinigoj

Boris Šinigoj je glasbenik in filozof. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, pa tudi glasbo drugih kultur, afriške, južnoameriške in orientalske. Kako se glasba povezuje s filozofijo, kakšna je bila njena vloga v preteklosti in kako vpliva na človeka danes bo Boris Šinigoj pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma na nočnem obisku v nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


12.02.2022

Bogomir Remškar

Nocojšnji nočni progam bo pisan na kožo tistim, ki se navdušujejo nad jamskim svetom. Gost bo namreč Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina. V svoji jamarski karieri je odkril več kot 100 jam. Govorili bomo o jamskem svetu na Krasu, v Trnovskem gozdu in na Kaninskem pogorju, o tem, kaj ga žene k jamarstvu, pa tudi, da ga jamarska nesreča, v kateri je bil sam udeležen, ni odvrnila od raziskovanja jam. Z Bogomirjem Remškarjem oziroma Božotom, kot mu pravijo domači in prijatelji, se bo pogovarjala Karin Zorn Čebokli.


11.02.2022

Kaj in koliko ustvarjajo mladi?

V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.


10.02.2022

Marko Puschner

Ker ni opozoril za varno rabo interneta nikoli preveč, bomo dali temu prostor tudi v nočnem programu. 8. februar je namreč tudi dan varne rabe interneta, in tako je še kako na mestu vprašanje, ali se zavedamo, da so fotografije, ki jih objavimo na spletu, večne? Smo pri rokovanju s svetovnim spletom dovolj odgovorni, kaj naredimo za zaščito svojih otrok in mladostnikov? Na prenekatero vprašanje bo odgovoril Marko Puschner, sodelavec točke Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Z njim se bo pogovarjala Helena Ajdnik.


09.02.2022

Večno živi verzi Franceta Prešerna

Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.


07.02.2022

Zarja Žarn Štabuc

Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


07.02.2022

Zarja Žarn Štabuc

Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.


06.02.2022

Noč šansonov

Tokratna Noč šansonov bo vsa v 50-ih letih 20. stoletja. Poslušali bomo šansone Édith Piaf, ki so v tem desetletju nastali v sodelovanju z besedilopiscem Henrijem Contetom, skladateljico Marguerite Monnot, znamenitim šansonjerjem, a tudi skladateljem Gilbertom Becaudom in skladateljem Philippom Gérardom. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


Stran 30 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov