Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Pogovor z rokodelko Izo Dojer

14.06.2015

“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.

Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer

Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.

Eksotični les in hruška

Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.

Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.

Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem  mi da navdih za nove barve in nove vzorce.

Ljubezen do otrok in ljubezen do nakita

Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.

Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.

Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.

Prihodnost je v barvah lesa

Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.

Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.


22.11.2023

Andreja Šraj

Na nočni obisk smo povabili koreografinjo, plesalko in pedagoginjo Andrejo Šraj, ki za soboto, 25. novembra 2023, napoveduje premiero celovečerne plesne predstave Srce, poleti! Letos teče dvajset let, odkar je Štajerka prvič vstopila v plesno dvorano. Plesati je sicer začela dokaj pozno, komaj pri devetnajstih. Študentska leta je preživela v New Yorku, po povratku pa se je v celoti posvetila poučevanju in koreografiji. Svoje bogato znanje predaja na mlajše generacije plesalk in plesalcev. Spoznali bomo njeno življenjsko zgodbo in spregovorili o pomenu plesa za posameznika – bodisi poklicnega plesalca bodisi le ljubitelja plesne umetnosti. Vabljeni k poslušanju.


22.11.2023

Gorazd Vahen

Njegove ilustracije so neločljivo povezane s številnimi zgodbami Svetlane Makarovič od Sapramiške, Pekarne Miš Maš do Sovice Oke, Kosovirjev na leteči žlici in Coprnice Zofke. Podobe junakinj in junakov so oživele skozi njegove poteze in navdušujejo otroke, pa tudi odrasle. Upodobil je nepozabno Zvezdico Zaspanko, pravljico Frana Milčinskega Ježka, ki se je rodila v obliki še danes najbolj poslušane in priljubljene radijske igre. Kot otrok jo je poslušal tudi sam in jo znal na pamet. Izrisala se je drobcena zlatolaska, ki se je takoj prikupila vsem, tudi avtorju. Če imaš svoje like rad, jih hitro vzljubijo tudi drugi, predvsem otroci, ki so odkritosrčna publika, zahtevna in hvaležna obenem. Ilustrira tudi za odrasle, likovno opremlja učbenike in priročnike. O magičnem svetu ilustracij, lepoti in zahtevnosti njihovega ustvarjanja. Gorazd Vahen je nočni gost Nade Vodušek.


20.11.2023

Maja Plaz: V njeni koži

Teden, v katerem zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, smo začeli z Nočnim obiskom predsednice Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maje Plaz. V Sloveniji je žrtev nasilja vsaka peta ženska, vsako leto pa jih med pet in sedem zaradi radikalnega nasilja tudi umre. Dolgoletna prostovoljka je spregovorila o teh ženskah, o njihovih zgodbah, ki so jih zaupale tudi za potrebe knjige V njeni koži, ki bo izšla na ta ponedeljek. Z voditeljico Evo Lipovšek pa sta se pogovarjali tudi o altruističnem prostovoljstvu in sistemskih pomanjkljivostih pri obravnavi žrtev nasilja.


20.11.2023

Nočni pogovori z Mojco

Po Ljubljani nad cestami že razobešajo praznično razsvetljavo, ampak decembrski možje se klatijo še kdove kje. Pravo veselje prinaša knjižni sejem, ki se bo začel v torek na Gospodarskem razstavišču – tako kot lani. Čez dobro knjigo ga ni, pravi voditeljica Mojca Blažej Cirej. V dolgi hladni noči vas vabi, da se pridružite nočnim pogovorom. Da poveste, kaj dobrega berete. Kaj dobrega se vam dogaja v življenju. Da se prepričate, kako smo si različni in tudi, da niste sami samcati.


18.11.2023

Aleš Sedmak

Nocoj se bomo v prvi uri srečali z Alešem Sedmakom, Primorcem, ki ga je že v zgodnjih mladostniških letih prevzelo morje in mediteranski način življenja, kar pogosto izraža v svojih delih, najpogosteje v podobi čolna. Kako se spominja prihoda, iz rodne Vipave, v Koper. Časi so bili drugačni, nagib k likovnosti je bil zanj odločujoč. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.


17.11.2023

Nina Pušlar

Gostja nočnega programa na Prvem bo 35-letna Dolenjka iz Ivančne Gorice, ki je nase opozorila leta 2005 v drugi sezoni Bitke talentov, v oddaji Spet doma, na Televiziji Slovenija. V skoraj 18-letni karieri, ki jo bo 16. decembra letos v ljubljanskih Stožicah kronala s svojim največjim koncertom doslej, je nanizala že sedem studijskih albumov ter posnela kar nekaj duetov, njene najuspešnejše pesmi pa poznajo tako mladi kot občinstvo starejše generacije. Pred devetimi leti jo je glasbena pot zanesla tudi v svet muzikala, kjer se je predstavila v vlogi Mete Presečnik v predstavi Cvetje v jeseni. Voditelj Andrej Hofer je na nočni obisk povabil simpatično Nino Pušlar. Prisluhnite pogovoru na Prvem - malo po polnoči.


14.11.2023

Asya Širovnik Moškon

Na nočni obisk prihaja Asya Širovnik Moškon, ki je v Bostonu diplomirala iz svetovne literature. Je mednarodno priznana hipnoterapevtka, predavateljica, ustanoviteljica mednarodne šole, popotnica in pisateljica. Govori sedem jezikov. V nadaljevanju noči se bomo pogovarjali z Barbaro Novak, prejemnico najvišje nagrade natečaja Naj prostovoljec, se odpravili v občino Podvelka in vas glasbeno razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo z lestvice Top 17.


15.11.2023

Jernej Babnik Romaniuk

Na kaj pomislite ob besedi murmur? Če se vam zdi, da bi lahko bila ime za kakšnega starodavnega prednika travniškega murna, ste resnici blizu in daleč hkrati. Ne gre za murenčka, toda zavod s tem imenom se strastno ukvarja z zvočnim raziskovanjem. Potuje iz kraja v kraj in lovi sinergijo med solo izvajalcem in prostorom. Nedavno so na kraškem robu in v njegovem zaledju zvenele harfe, ki jih boste lahko prvič slišali na radiu. Nanje je igral Samo Kutin, na različnih koncih in krajih pa so svoja dela v sozvočju s prostorom posneli že Boštjan Gombač, Žiga Golob, Alja Petric in drugi. Murmur pa ne mrmra le z glasbo, temveč pripoveduje tudi skozi literarno arheologijo in intelektualno recikliranje pisane besede. Skozi zbirko Lupus in fabula najširšemu občestvu predstavlja skrbno izbrane drobce bogate slovenske kulturne dediščine. Za vsem tem rudarjenjem po zgodovini, za arheološkimi izkopavanji in dolgimi urami terenskih snemanj tiči človek, ki ima poleg muzike, literature in grafičnega oblikovanja zelo rad tudi zaprašene arhive, stare magnetofonske trakove in druge nosilce pomembnih sporočil, ki, polni zakladov, čakajo hvaležnega najditelja. Jernej Babnik Romaniuk je nočni gost Nade Vodušek.


13.11.2023

Spomenka Valušnik

Na Nočni obisk je prišla aktivistka Spomenka Valušnik, ki se ob ljubeči skrbi za svojo odraščajočo hčer s cerebralno paralizo bori še z okostenelim sistemom brez posluha za ranljive. Predsednica društva Vesele nogice, ki nudi pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami, opozarja, da so starši takšnih otrok nemočni in prepuščeni sami sebi. Glasna je, ko govori o sistemskih pomanjkljivostih obravnave otrok z ovirami. Med njimi so pomanjkanje fizioterapevtskih obravnav, neurejena sistema osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, neustrezna ureditev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter odsotnost pomoči staršem, ki so psihofizično utrujeni od 24-urne skrbi za svoje otroke z zahtevnimi potrebami. Leta 2015 je prejela jabolko navdiha. O vsem tem se je pogovarjala z voditeljico Evo Lipovšek, v pogovoru pa je bila taka, kot vedno – kritična in neposredna.


12.11.2023

Katarina Kurtjak

Katarina Kurtjak je pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica z magisterijem iz muzikologije. Že več kot 15 let poučuje klavir, glasbeno teorijo in petje ter organizira glasbene delavnice za predšolske otroke. Ukvarja se tudi z otroki z motnjo avtističnega spektra. V okviru projekta B Air je v sodelovanju s psihologinjo Manco Kok raziskovala učinke glasbe na socialni in čustveni razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra. O svojih bogatih izkušnjah in novih učnih metodah, ki jih je razvila, bo pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


11.11.2023

Jadranka Vrh Jermančič in Darja Rojec

V tokratnem nočnem programu, ki bo vse do jutra primorsko obarvan, smo v prvo uro na klepet povabili zdravnico in pacientko - Jadranko Vrh Jermančič, dolgoletno predstojnico patologije v Splošni bolnici Izola in prostovoljko v društvu onkoloških bolnikov ter Darjo Rojec, ki je že zelo mlada dvakat prebolela raka dojke, O tem je napisala več knjig, kot prostovoljka pa pomaga v Združenju Evropa Donna. Klepet v prvi uri nočnega programa je pripravila Nataša Benčič.


10.11.2023

Jernej Marinšek

Glasba je univerzalni jezik, ki na široko odpira tista vrata, ki jih včasih zapre razum, in podira obzidja okoli sveta, v katerem so izzivi vsakdana večji kot kdaj koli prej. Kako lahko glasba še prispeva k boljšemu jutri? O glasbi, glasbenem šolstvu, njenem pomenu za mlade nadobudneže, zadnjih poplavah, ravnateljevanju, družini in svoji življenjski poti, hobijih nam bo razkrival Jernej Marinšek, akademski glasbenik.


08.11.2023

Marjan Šrimpf

V prvi uri nočnega programa bo gost Marjan Šrimpf, upokojeni dolgoletni urednik informativnega programa Televizije Slovenija, TV studio Maribor. Več kot 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, pred kratkim pa smo si lahko ogledali njegov 58.film o Jožetu Valenčiču, ki je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu. V nadaljevanju noči bomo predstavili Aleša Budjo, pravnika, ki pripravlja preproste, domače jedi po receptu svoje babice. Iskali bomo pozabljene sorte vinske trte in prisluhnili pogovoru z Andrejem Šifrerjem.


08.11.2023

Bojana Leskovar

Na tokratni Nočni obisk je prišla gospa, katere življenje je prepleteno z novinarstvom, kulturo, umetnostjo, literaturo in še bi lahko naštevali. Svojo pot je začela kot študentka prava in se že v času študija srečala z novinarstvom kot sodelavka Dela in Mladine. Novinarstvo pa je z njo ostalo za vse življenje. Sprva je bila prepoznaven obraz Studia Ljubljana, danes znanega kot Studio City. Iz novinarstva je nato prešla v odnose z javnostmi v različnih ustanovah. A vsa leta sta njeno življenje in pot močno prepletali umetnost in literatura. Zdaj je v netipičnem pokóju, kajti še vedno deluje kot novinarka za več slovenskih medijev, sočasno pa je napisala ali uredila že sedem knjig. Med zadnjimi netipično biografijo psihiatra Gorazda V. Mrevljeta z naslovom Psihiater na kavču Bojane Leskovar. Na Nočni obisk in v studio Prvega je prišla Bojana Leskovar.


06.11.2023

Gal Grobovšek

Gal Grobovšek je po izobrazbi in poklicu oblikovalec, v prostem času pa pesnik, glasbenik in amaterski panker. Ko ne dela, piše in še pogosteje nastopa - v slam poeziji in glasbi. Je namreč letošnji državni prvak v slam poeziji, pa tudi pevec in saksofonist glasbene skupine Smetnaki, ki smo jo poleti gostili na Prvem v oddaji Gymnasium. Kot pravi sam, so mu v navdih neumneži, lastno snobovstvo, slovenska ponižnost in sestra, nad pisanjem poezije pa se je navdušil zaradi Kosovela.


05.11.2023

Petra Štampar

Na nočni klepet prihaja psihologinja Petra Štampar, ki kot vodja tima za zaposlitveno rehabilitacijo v podjetju CenterKontura skrbi ne samo za svetovanje, ampak tudi nudi pomoč pri uspešnem vključevanju uporabnikov storitev na trg dela. Je soavtorica priročnika za delodajalce »Osebe z motnjami avtističnega spektra na trgu dela«, premišljuje pa tudi o ponovni vpeljavi plesne vadbe z elementi plesne terapije. V Nočnem obisku bo s Petro Štampar poklepetal Sandi Horvat.


04.11.2023

Rafael Vončina

Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletji spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, s katerimi se ni znal najbolje soočiti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice. Z njim se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.


03.11.2023

Alida Klemenčič

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Alido Klemenčič, avtorico knjige Dolga je ta pot, kjer opisuje svoje okrevanje po hudi možganski poškodbi. Spoznajte to pogumno žensko, ki se ji je življenje pred skoraj dvema desetletjema v hipu postavilo na glavo, a ji je z vztrajnostjo – kljub temu, da je med okrevanjem nemalokrat pristala na dnu, tako fizičnem kot psihičnem – uspelo na novo zaživeti. Prikrajšana za prenekatero fizično sposobnost, ki je bila prej samoumevna, a obogateno z modrostjo, ki jo prinese takšna preizkušnja in ki daje misliti vsakomur. Vabljeni k poslušanju na Prvem, z voditeljico Višnjo Fičor, malo po polnoči!


01.11.2023

Lidija Pliberšek

»Žalost je čustvo, ki ga moramo sprejeti, moramo si ga dovoliti, a po določenem času ga je enostavno treba izpustiti. Ta proces je, kot ga lahko zaznam po profesionalni plati in iz osebne izkušnje, načeloma najtežji prvo leto. Takrat se namreč »obrnejo« vsi pomembni trenutki: prvi božič brez te osebe, prvo novo leto, prvi rojstni dan, prva obletnica. Vse je »prvič«. Ko to vidiš, ko imaš izkušnjo, da tudi »ta prvič«, čeprav zelo boleče, mine in da življenje teče naprej, pa se mi zdi, da da to ljudem neko energijo, da peljejo življenje po svojih tirnicah,« razmišlja direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek. Z nekdanjo direktorico trženja v enem od tekstilnih podjetij, ki s svojim pristopom spreminja percepcijo pokopališč, se je pogovarjala Sara Zmrzlak. O neizogibnem koncu slehernika, ki nas postavlja pred izzive, s katerimi se, če si to želimo ali ne, moramo soočiti.


01.11.2023

Šansoni Marjane Deržaj

Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: pretežno o realističnih, pa tudi o tistih, ki pojejo o glasbi, človekovi eksistenci in ljubezni. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


Stran 4 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov