Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Pogovor z učiteljico in oblikovalko Izo Dojer
“Najbolj pri srcu mi je tisti kos nakita, ki je bil povod za vso to zgodbo z leseno kolekcijo nakita. In sicer prstan, ki mi ga je Jani nekega večera prinesel iz svoje delavnice in rekel, da mi ga je naredil. Od tistega dne naprej je naredil še veliko lesenih kosov nakita, ki jih potem jaz okrasim s čipko,” pove učiteljica in oblikovalka Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na njenih prstih. Od tistega trenutka naprej pa je ročno izdelan unikatni leseni nakit z akrilnim odtisom čipke by Iza svoje mesto našel na številnih ženskih rokah.
Leseni nakit nastane iz odpadnih kosov lesa, ki jih med svojim delom ustvari Izin partner Janez Selšek, po poklicu tesar in krovec. Par, ki skupaj odkriva ljubezen do lesa, tako poskrbi, da je omenjeni material res dobro izkoriščen. Janez nakit izdela, Iza ga okrasi z akrilnimi barvami. Čipka se suši čez dan, Iza nato poskrbi za detajle in izdelek ponovno suši.
Večinoma je to eksotični les iz Južne Amerike, ki je namenjen za zunanje ureditve in je zaradi tega tudi bolj hvaležen za uporabo, če pride v stik z vodo. Je pa res, da pri vključevanju idrijske čipke sva pa potem si zaželela, da bi bila kolekcija res slovensko slovenska in sva se potem potrudila in dobila slovenski les.
Iza Dojer v zadnjem času odkriva ljubezen do hruškinega lesa, ker “je ena taka malo drugačna barva kot sem delala do zdaj in potem mi da navdih za nove barve in nove vzorce.”
Navdušenje nad lesom je na Izo prenesel njen partner. Ravno zaradi tega je Iza z drugačnimi očmi spremljala zgodbo o žledolomu v Sloveniji. Žalosti jo, da se je v času te naravne nesreče veliko govorilo o idejah in rešitvah slovenske lesne industrije. Ko je zgodba potihnila pa se ni nič spremenilo. “Kje so pozitivni projekti za mlade, ki ustvarjamo z lesom?” se sprašuje.
Iza je dve ljubezni, ki jo spremljata že od kar pomni – ljubezen do otrok in ljubezen do nakita – združila po srednji šoli. Odločila se je za poklic učiteljice, postala je tudi mama.
Sem že kot majhna deklica čakala na trenutek, ko si bom lahko naredila uhančke, prve. Potem pa se spomnim, da izdelovala sem ga že v srednji šoli. Takrat sicer iz odpadnega materiala: iz žice, trakov, ki sem jih našla, iz čipke, ki sem jo zvijala in natikala na žico. Potem pa se je to čez leta razvilo v hobi, ki pa zdaj že malo posega tudi na področje poklica.
Zgodbe, ki jih ustvarja sodelovanje na sejmih, so številne. Najbolj so ji v spominu ostali tujci, ki so njen nakit ponesli na drug konec sveta in pa starejša gospa, ki ji je bil nakit tako zelo všeč, da si je nataknila tri kose in jih brez besed občudovala.
Trenutno Iza ustvarja na domači jedilni mizi, zato je tudi želja po lastni delavnici vse večja. Če bi imela svojo trgovino, bi bila ta: “Majhna, čim bolj domača in predvsem prodajala bi izdelke slovenskih izdelovalcev, tistih, za katere res verjamem, da so narejeni s srcem in dušo.” Sogovornica prihodnost vidi v lesu – les je priložnost za prepoznavnost slovenskega trga v tujini: “Že se oblikujejo neki projekti, pri katerih bi izdelovalci lesenih izdelkov iz Slovenije nastopali na tujih tržiščih pod enotno znamko. Vendar je zaenkrat to še v začetni fazi. Upam, da se bo iz tega tudi kaj razvilo.“
Gostja prve radijske ure drugega maja bo strokovnjakinja hortikulture Meta Šepic, strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. S svojim znanjem, ki ga je nabirala po britanskih in belgijskih vrtovih ter občutkom za bistveno, posebno in lepo v rastlinskem svetu, nam bo spregovorila o majskih vplivih na rastline in ljudi – tudi o morebitnih povezavah med silami, ki spodbujajo cvetenje ter navdihujejo pesnike in zaljubljene … V nadaljevanju bomo slišali novega častnega občana Celja – to je skoraj 99 letni Ivan Grobelnik, ki se je pred 75. leti junaško zapisal v zgodovino. Stopili bomo tudi v Ljutomer, kjer letos praznujejo 145 let reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk.
Strah pred neznanim Anje Medle iz Črnomlja ni ohromil do te mere, da se ne bi podala novim izzivom naproti. Pred dobrim letom dni je sprejela delo vzgojiteljice v enoti novomeškega vrtca Pedenjped, ki se nahaja v romskem naselju Brezje. Delo z romskimi otroki in njihovimi starši je pravi danes, njeno poslanstvo. Njeno zgodbo bomo spoznali v nedeljskem nočnem obisku.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Po polnoči se bomo pogovarjali s trenerjem fitnesa in aerobike Damirjem Čujem. Govorili bomo o pravilni vadbi in skladnosti telesa in duha, med drugim se bomo vprašali tudi, kako telesno aktivni smo Slovenci in ali se krepi naša ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Pripravlja Teodor Bostič.
Sašo Tomažič je redni profesor Univerze v Ljubljani in avtor številnih znanstvenih člankov. Njegovo osnovno področje so informacijske in komunikacijske tehnologije, njegov humanistični duh pa raziskuje tudi trenutni globalni družbeno ekonomski sistem. V knjigi Imagine – Neprofitna družba: utopija ali nujnost, jasno in vsakomur razumljivo analizira temeljne postulate kapitalizma, predvsem dobiček iz kapitala, ki botruje nastanku dolžniških in ekonomskih kriz, v katere smo ukleščeni. Verjame, da je sistem mogoče spremeniti in da je čas za spremembe zdaj. Sašo Tomažiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Prazniki v rodno domovino velikokrat pripeljejo tudi tiste, ki svojo življenjsko pot utirajo v tujini. Med njim je tudi Nike Perne, ki že nekaj časa od blizu spoznava portugalsko prestolnico. V Lizboni je zaposlena v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo umetniških dogodkov, ki povezujejo svetlobo in tehnologijo, med drugim tudi svetlobni festival LUMINA, na katerem je v preteklosti sodelovalo kar nekaj umetnikov iz Slovenije. To pa ni vse, kar Niko Perne zanima in s čimer se ukvarja. Obudila je povezovanje Slovencev na Portugalskem, vpeta je v kar nekaj mednarodnih sodelovanj, ena od velikih ljubezni pa je tudi glasba. Seveda je ne bo manjkalo tudi med nočnim pogovorom, v katerem nam bo približala svoje aktivnosti, želje in izkušnje, hkrati pa seveda tudi življenje v mestu ob izlivu reke Tajo. Niko Perne je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Rok Peric se počasi in pogumno prebija v svet fotografije in videografije. Želi si potovati in fotografirati in ravno neodvisnost, ki jo prinaša ta umetnost, je razlog, da je tako vzljubil fotografijo. Gre za zelo kreativno delo, kjer pa je pomembno povezovanje znanj in neskončne domišljije v končni izdelek. Februarja je odprl svoj YouTube kanal, kjer v slovenščini deli nasvete o fotografiji in videografiji in tako začrtal novo pot pri njegovem ustvarjanju. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Galaksije. Ste vedeli, da strokovnjaki govorijo o jatah galaksij? Te raziskujemo tudi v Sloveniji, ena od raziskovalk lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Na klepetu v Nočnem obisku se bomo z gostjo sprehodili po vesolju, obiskali še kakšno supernovo, spregovorili o kozmoloških simulacijah ter z vprašanji skušali dobiti odgovore, da bomo lažje razumeli delovanje vesolja. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.
Naš največji živalski vrt – ZOO Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, ima srečo, da so v njegovi ekipi poleg občudovanja vrednih živalih tudi izjemni ljudje. Eden izmed njih je Matija Ramšak, najstarejši oskrbnik živali v ZOO-ju, ki je tja prvič prišel že davnega leta 1982 kot navdušen akvarist. Zdaj že nekaj let skrbi za skupino živali med katerimi so levi, tigri, gepardi, žirafe, kamele, zebre, antilope in, njegovo najljubše dekle – 44 letna azijska slonica Ganga. Ramšak ima z Gango posebno vez in tudi nasploh so mu sloni zelo ljubi, zdaj ravno čaka na zagovor diplomske naloge na temo spanja slonov. Kljub obilju življenjskih izkušenj, se še vedno ves čas izobražuje, išče nove in živalim prijazne načine treninga in je tudi inovator. Bodite z nami v noči s sobote na nedeljo, ko pride k nam na obisk. Njegove zgodbe iz živalskega kraljestva so navdihujoče in osupljive.
Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva. Z Ivano Zajc bosta govorili o primorskem kulturnem vrvežu, o Slovencih v Italiji, o pisanju, o lepih stvareh, o Srečku Kosovelu, gledališču in svetilnikih.
Na nočni klepet prihaja glasbeni producent Dejan Radičevič Daisy, ki na domači glasbeni sceni ustvarja že od leta 1997. Pod njegovimi »ušesi« so nastali mnogi – v Sloveniji in tudi širše – popularni projekti pevk, pevcev in skupin, kot so: Siddharta, Big foot mama, Sestre, Neisha, Alya, Trkaj, Zoran Predin, Željko Joksimovič, Nuša Derenda in še kdo. Sodeloval je pri nastanku več kot 50-ih albumov in organiziral več kot 500 dogodkov. Zanimivo bo, zato prisluhnite – takoj po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.
Deset let po Zadnji egoistični predstavi je samega sebe znova režiral v Prvi altruistični predstavi. V tej sezoni se lahko na malem odru SNG Drame v Ljubljani udeležite Bedenja, ki ga je postavil po besedilu Nebojše Pop Tasića. Predstava, ki jo vidi kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Prej, vmes in potem režira še mnoge druge avtorje, svoje avtorske priredbe in lastna besedila. Kot pravi, gre pri režiji predvsem in najprej za užitek, ljubezen, ne glede na to, od kod pride snov. Gledališkega režiserja, igralca, pisca dram in dramatizacij ter intermedijskega umetnika Mareta Bulca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Premik ure iz zimskega na poletni čas pri nas poznamo od leta 1983. Nekaj manj kot 40 let kasneje bomo ure nehali premikati in ure bodo vse leto kazale zdajšnji zimski čas. Poletnega naj bi izmed naših sosed imela zgolj Hrvaška, kar je z vidika turizma povsem logična izbira. Kaj bo prinesel enotni čas skozi vse leto? Bi raje imeli zimskega ali poletnega? Kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice tega ukrepa? Na telefonski številki 01/475 22 22 vas to noč voditelj Jure K. Čokl vabi k reševanju čisto prave časovne zanke.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja predsednik društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečo Podbevšek. Kljub temu, da je kamniška postaja ena izmed večjih v Sloveniji, pri vrhu tudi po številu intervencij, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj so zaradi sistemske neurejenosti na področju reševanja v gorah, ostali brez primernih prostorov. Tako so se v stiski znašli tisti, ki se običajno odpravijo na pomoč drugim. O tem, zakaj so se znašli v neprimernih začasnih prostorih, kako tudi s pomočjo zbiranja dobrodelnih sredstev rešujejo nastale težave in poslanstvu gorske reševalne službe, bomo s Srečom Podbevškom govorili po polnoči.
Anja Smogavec živi kljub cerebralni paralizi nadvse polno življenje in se zlepa ne predaja malodušju. Njeni veliki ljubezni, sprostitev in način izražanja sta glasba in pisanje, že kot srednješolka je izdala mladinski roman in pesniško zbirko. O tem, kako je sprejela svojo bolezen in kakšen je njen recept za polno in pozitivno življenje, pa v pogovoru takoj po polnoči. Naš gost bo tudi dr. Dragan Potočnik, znan svetovni popotnik, pesnik in pisatelj, v nadaljevanju noči pa boste prisluhnili glasbi Franka Sinatre. Vabljeni v družbo Darinke Čobec!
Neveljaven email naslov