Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik.
Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo.
Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi.
Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati.
Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.
Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Tale koronavirus je pa res trmast, ampak slej ko prej ga bomo že zbrcali stran. Preprečuje nam celo, da bi se družili, ampak v nočnem programu s tem ni težav. Prijateljstvo ostaja, jeza in osamljenost pa rojevata kup nabritih šal. V vsaki je zrno resnice - zato pa so tako smešne. Voditeljica Mojca vas vabi v družbo nočnih sov. Vsaka je drugačna, pa vendar se imamo vse prav dobro, ko smo skupaj.
Potem, ko so pred dobrimi tremi leti o spolnem nadlegovanju javno spregovorile ameriške igralke, so svoj glas povzdignile tudi igralke iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko javnost pa je pred dnevi razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o nadlegovanju, ki ga je bila kot študentka deležna na AGRFT. Gibanje #nisisama, ki mu v teh dneh podporo izreka na tisoče ljudi, je preplavilo družabna omrežja, mag. Nika Kovač, pobudnica slovenskega gibanja #jaztudi, pa je skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika glede posilstva. Povabili smo jo v oddajo Nočni obisk, kjer bo spregovorila o aktualni družbeni problematiki.
V prvi uri boste deležni pogovora z vsestranskim ustvarjalcem Robertom Šabcem, ki se je v Koper pripeljal iz prestolnice, kjer zadnja leta živi. Sicer pa prihaja iz kraja, ki ga vsi poznamo vsaj po prečudovitih čipkah, skupini Kuzle in rudniku. Na nočni obisk smo ga povabili, ker je konec preteklega leta izdal mladinsko knjigo ŠTIRIPERESNA DETELJICA IN ZAKLAD Z LADJE REX, ki je svojevrsten poklon Izoli, temu čezoceanskemu parniku, ki je povezoval Italijo in ZDA, pa tudi, kot boste slišali, svojevrsten, neizbrisljiv poklon zgodovini. Pogovoru boste lahko prisluhnili takoj po uvodni skladbi idrijske punk zasedbe, ki je delovala med letoma 1979 in 1981.
Ema Koselj je prvo torto spekla za fantov rojstni dan pred petimi leti. Bila je porazno neokusna in zelo težko je šla po grlu. A namesto, da bi poslušala fanta, ki je rekel, naj to delo raje prepusti tistim, ki jim gre dobro od rok, je zavihala rokave in se odločila, da bo poskušala toliko časa, dokler ne bo spekla popolne torte. Danes se lahko pohvali s svojo trgovinico s tortami in kar desetimi zaposlenimi. Kakšen je v resnici svet podjetništva v teh časih? Kakšne bitke bijejo podjetniki "na skrivaj", medtem ko socialna omrežja pripovedujejo povsem drugačno zgodbo? Ali ostati zvest sebi in biti pristen ali biti všeč vsem? O vsem tem pa tudi o okusnih tortah, krofih, brovnijih, pitah, makronih, buhtljih in drugih sladkostih več v pogovoru nočne gostje Eme Koselj z voditeljico Tadejo Bizilj.
V zadnjem času precej odmeva zgodba s financiranjem Radia Študent, ki mu grozi ukinitev oziroma zmanjšanje financiranja s strani študentske organizacije. Podobne izkušnje ima tudi Mariborski Radio Študent oziroma Radio MARŠ, ki je brez študentskega sofinanciranja ostal pred več kot desetletjem. O tem in kako se kljub temu borijo za obstanek študentskega radia, se bomo v četrtkovem nočnem programu pogovarjali z odgovornim urednikom Janom Podbrežnikom in direktorjem Martinom Germavcem.
Med mnogimi aforizmi Žarka Petana je tudi tale: "V gledališču je režiser bog - žal pa so igralci ateisti." Koliko to drži, če sploh, nam bo razkril tokratni nočni obiskovalec, ki je vajen večernih terminov, gledališki in filmski igralec Uroš Fürst. Gostiteljici Luciji Grm bo morda razkril tudi svojo glasbeno stran.
V današnjem Nočnem obisku bomo pokukali v vrtoglavo brezno motenj hranjenja. Kje tičijo vzroki zanje, kateri psihološki profili so ji bolj podvrženi in zakaj govorjenje o njih še vedno vzbuja sram in nelagodje. O vsem tem in tudi o tem, da je vendarle možno zajeziti te demone v sebi, bo tudi iz lastne izkušnje razkrivala psihoterapevtka Barbara Volkar. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Tokrat se o glasbi nasploh, posebej tudi o slovenski ljudski glasbi, ljudski glasbi drugih narodov, plesu ter svetovljanskem pogledu na glasbo in svet, pogovarjamo z legendo slovenske popevke Ladom Leskovarjem. Lado je, ob spremljavi pianista Gregorja Zagorca, v studiu Hendrix v živo zapel del svojega obsežnega glasbenega opusa. K poslušanju vabi avtorica oddaje Smilja Baranja.
Tokratni nočni obisk bo v znamenju štirih strun. V goste prihaja Andrej Hočevar, diplomirani basist in pedagog. Je član številnih zasedb, studijsko in koncertno je sodeloval z različnimi komornimi skupinami, orkestri in solisti. Trenutno pa je dejaven v zasedbah New Creatives inc. in Nonstopband-u. O svojih bogatih glasbenih izkušnjah in glasbeni poti se bo pogovarjal z voditeljem Andrejem Prezeljem.
Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Borut Batagelj, sicer direktor Zgodovinskega arhiva v Celju. Je poznavalec razvoja zimskih športov na Slovenskem, socialni zgodovini smučanja pa je posvetil tudi svoj doktorski študij. Pred desetletjem je, da bi razkril vse plasti vplivov zime na človeka pripravil odmevno razstavo Zima: od strahu k veselju. Čas pred stoletjem je pomenil prelomno obdobje. Začela so se prva tekmovanja, smučarski zagnanci pa so se povezali v Jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki je ob koncu tridesetih let štela že okoli 70 tisoč članov – smučarjev. Več pa v prvi uri po polnoči. Voditelj bo Stane Kocutar.
Prvo razstavo portretov je Jože Suhadolnik imel leta 1984. Takrat je bil še skoraj mulc, radoveden in radoživ kronist alternativne scene osemdesetih, ki ni zamudil nobenega punk koncerta. Že kot šestnajstletnik je sodeloval tudi s tiskovno agencijo Tanjug. Potem so prišli časopisi, revije in z njimi aktualna fotoreporterska fotografija, s katero sta prijatelja še danes. Ves čas lovi tudi podobe življenja ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Tako nastajajo presunljivi in lepi fotografski eseji in tudi poetični portreti. Z Jožetom Suhadolnikom se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.
Ples je pesem, v kateri je vsaka kretnja beseda. In s poezijo plesa bomo v nov dan vstopili s plesalko, koreografinjo, TV voditeljico, trikratno dobitnico viktorja za najelegantnejšo medijsko osebnost in ambasadorko združenja Evropa Donna Barbro Drnač.
Včasih si, da smo tudi takole sredi noči še budni, privoščimo kofein. Popijemo skodelico kave ali čaja, pojemo košček čokolade. V vsem tem se skrivajo učinkovine, ki vplivajo na naš živčni sistem in nas lahko zbudijo. Seveda pa so poživila samo res majhen drobec v širokem in pisanem spektru, ki ga odpira področje farmakologije, vede, ki preučuje učinke in gibanje zdravila v organizmu ter njegovo presnovo. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Pripovedovala nam je o svoji življenjski in raziskovalni poti, izkušnjah doma in po svetu ter odpeljala v svet raziskovanja zdravil, snovi in učinkovin. Na radijski Nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk smo povabili prvega moža znanstveno raziskovalnega središča koper, doktorja Rada Pišota. K poslušanju nadvse zanimive življenjske zgodbe priznanega kineziologa, znanstvenika in direktorja, ki je v svojem prostem času odigral tudi vlogo popotnika, motorista, tabornika, športnika od A do Ž, nogometnega trenerja, smučarskega učitelja, priložnostnega glasbenika in kmeta, vabi Iztok Novak Easy. Z gostom se bosta dotaknila tudi aktualne covid situacije, čas epidemije, ko bi morali poslušati znanost. Pa jo? Kaj je tisto, kar znanstvenike morda zmede in njihovo kredibilnost celo postavi pod vprašaj… Ob polnoči.
Če boste Klaro Avsenik Žagar iskali na spletu, to počnete na lastno odgovornost! Popotniške duše se boste namreč ure in ure izgubljale med njenimi fotografskimi utrinki s potovanj in sanjarile o novih destinacijah. Gurmani boste vzdihovali nad preprostostjo njenih receptov in barvitostjo jedi, ki jih pripravlja, pa naj bo to v profesionalni kuhinji ali na ognjišču v gozdu. Njen način življenja, ki ga dokumentira na družbenih omrežjih, vas bo navdušil nad minimalizmom in samooskrbo. Klarina baza sta majhna hiška in vrt na Dolenjskem, njeno dvorišče pa svet. Na Nočni obisk jo je povabila Darja Pograjc.
Čuječnost je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami in je lahko izziv sodobnega načina življenja. Katere so pozitivne lastnosti čuječnosti, kaj nas čuječnost lahko nauči in kako močna je ozaveščenost med Slovenci o tem? V nočnem programu, s predsednico Društva za razvijanje čuječnosti Katarino Cerar Bajde. Voditelj: Teodor Bostič.
”Svet potrebuje veliko pravljic s srečnim koncem, da si bo opomogel”. Etnologinja in kulturna antropologinja ne živi odmaknjenega, akademskega življenja. Družbo in ljudi v njej spremlja od blizu, vanjo posega s svojim delovanjem. Je ena tistih, ki so pri društvu Kralji ulice skupaj z brezdomci pognali prvi slovenski ulični časopis in preizkušali alternativne skupnosti, ki ne delujejo po načelih tržne ekonomije, ampak razvijajo vrednote socialne ekonomije. Svoje drugo poslanstvo pa je našla v pisanju. V šali pravi, da je to govorila že od nekdaj, le da ji nihče ni verjel. Zato je morala začeti pisati. V njenem romanesknem prvencu Starinarnica starinar Sensa pod krinko menjanja predmetov v resnici uči ljudi ekonomije daru. Zgodbe v zbirki Konstrukt d.b.o., ki je izšla lani, pa bralca hipoma potegnejo vase s spretnostjo in duhovitostjo pripovedovanja, tako da se na mu koncu že zdi, kot da jih je sam doživel. Luna Jurančič Šribar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Na nočni obisk tokrat prihaja soavtorica trilogije enciklopedičnih knjig o začimbah Ščepec, Marija Kočevar, s katero bo nočna voditeljica Vesna Topolovec govorila o začimbah, ki nas "povlečejo" iz teme in ki nas naredijo bolj vedre in svetle posebej ob pojavu tesnobe in strahu, ki ju s seboj prinaša epidemija. Izvedeli bomo tudi, kako so začimbe sploh prišle v našo prehrano, kako smo skozi tisoče generacij povezani z njimi ter kako jih v tem času gojimo ali nabiramo sami.
Ujeti v spirali dvomov, strahu in denarne stiske si v teh časih še bolj pogosto zaželimo tople človeške bližine. Kdo bi si mislil, kaj vse bomo doživeli! Da bi se malo sprostili, mogoče za par ur pozabili na maske in policijsko uro, vas voditeljica Mojca Blažej Cirej vabi na nočni pogovor. Če imate kje skrito še kakšno dobro šalo, le na dan z njo!
Neveljaven email naslov
