Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Gledališke odre guli od svojega trinajstega leta, ko je vstopila v hram Jeseniške kulture – gledališče Toneta Čufarja. V pripovedovanju zgodb se je urila v Lutkovnem gledališču Jesenice, KD Gašperja Lambergarja Ribno-Bled (ulično gledališče) in pod okriljem IGLU–ja (Improvizacijskega gledališča Ljubljana). Kot članica feminističnega kolektiva Improške je sodelovala pri produkcijah vezanih na teme razbijanja spolnih stereotipov. Nastopala je tudi v različnih zasedbah pod mentorstvom IGLU. Svoj prostor za pesniški izraz je našla na pesniških dogodkih v organizaciji društva ŠKUC, Mladih rimah, kabarejih, ki so potekali v Cirkusarni ROG v formatu DIY Cabaret: Feminizem ni šala in Reciklart, na pesniških slamih, kjer je ravno v aprilu 2021 postala zmagovalka tekmovanja Ožuljeni jezik. Zanima jo tudi umeščanje narečij v literarni žanr. Uspešna je bila tudi na področju športa. 15 let je bila stalna članica reprezentance Slovenije v floorballu, kot trenerka in igralka pa je osvojila preko 10 naslovov na državnih in mednardonih tekmovanjih. Tanjo Matjašević je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Naša gostja v nočnem programu je umetnica in publicistka Jasna Merku z Opčin. Slikarka , grafičarka in ilustratorka , ki že vrsto let poučuje na srednjih šolah v zamejstvu, že od mladih let pa tudi kot kritičarka spremlja in promovira ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov in sploh spremlja vizualno dogajanje na tem območju, ki ga spretno že od študijskih let povezuje tudi z likovnim dogajanjem v Sloveniji. Javni sklad za kulturne dejavnosti jo je letos za njeno umetniško , publicistično in pedagoško delo nagradil z Ažbetovo listino, za prispevek k promociji, uveljavljanju in rasti slovenske likovne umetnosti na Tržaškem. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik.
Na nočni obisk prihaja mladi, ambiciozni podjetnik, ki zase pravi, da je na misiji da pomaga čim več ljudem vzeti nazaj svojo moč nad svojim življenjem. Enkrat brat, dvakrat stric, ljubitelj kave, živali in morja, električnih avtomobilov in vesolja. Pred leti pa ga je pot odpeljala tudi v Gvinejo od koder se je vrnil z bogatimi izkušnjami in znanjem. Te dni s sledilci na medmrežju deli zanimive in uporabne nasvete ter predvsem poglede na svet. Nekaj teh bo Nejc Oblak delil tudi v nočnem klepetu, na katerem ga bo gostil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja Simon Trpin, dr. med. spec. oftalmologije. Govorili bomo o pomembnosti zdravih oči (in nasploh telesa), zahtevnosti študija in samega dela, ki je povezano tudi nenehnim izobraževanjem doma in v tujini, z natančnostjo, detajli, mirnostjo in psihologijo. Dotaknili pa se bomo tudi družine, potovanj in hobijev. Pogovor z gostom pripravlja Robert Zajšek.
Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.
Letošnja 93. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije bo zaradi epidemije koronavirusa drugačna od tistih, ki smo jih videli do zdaj. Kaj bo prinesla, v kakšni kondiciji je Oskar in kaj pomeni pohod ponudnikov pretočnih vsebin na to nagardo, se bo s filmsko kritičarko Ano Jurc pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Na svetovni dan Zemlje je 70 let praznovala Zveza Tabornikov Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 70 taborniških društev in dobrih 7000 članic in članov. Marca je mandat načelnika te največje mladinske organizacije v Sloveniji prevzel Rok Pandel, ki ima s taborništvom že šestnajst let raznovrstnih izkušenj. Od začetkov v rodu Podkovanih krapov do mentorstva na tečajih Bivanja v naravi in vloge načelnika za program v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. O izkušnjah, zgodbah in izzivih taborništva, o vrednotah in odnosu do narave se bo v prvih minutah nedelje z njim pogovarjala Mojca Delač. Za kakšno taborniško izkušnjo in anekdoto pa sta v družbo povabila tudi tiste, ki so bili budni z nami!
Na nočni obisk tokrat prihaja izkušen planinec, nekoč zagrizen alpinist in dolgoletni turistični delavec Janko Humar, ki je več kot dve desetletji vodil sprva Lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, v katero sta bili povezani občini Kobarid in Tolmin, nato pa skupni zavod za turizem Dolina Soče, ki se mu je pridružil še nekdanji LTO Bovec. Lani jeseni se je odločil, da odstopi z direktorskega mesta, kljub temu pa turističnih vod ni povsem zapustil. Z njim se bo pogovarjala Mariša Bizjak.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvi uri in pol nočnega programa vas bomo radijsko popeljali v Zgornje Savinjsko dolino, v Nazarje. Predstavili bomo grad Vrbovec, kjer ob občinskih prostorih domujeta tudi muzej lesarstva in Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije in kapelo, imenovano Nazaret. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo v kraju popolnoma brezplačno osnovno šolo in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov prispevajo k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Skozi zgodbe vas bo popeljal voditelj Robert Zajšek.
V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.
Tudi vas zanima, zakaj je politika postala medijski spektakel, nekakšen resničnostni šov, ki se bolj kot z resnimi ideološkimi vprašanji ukvarja s s svojo medijsko podobo? V soju medijskih luči in družabnih omrežij političarke in politiki uprizarjajo zrežirane medijske predstave, v katerih ne slišimo več političnih programov in ideološki opredelitev. Zasuti smo z njihovimi bleščečimi instagram fotografijami, z zapisi v družabnih kronikah revij, prikazujejo se nam skozi moške ali ženske atribute, osebne lastnosti, prilagojene ciljni publiki. Všečnost lepijo bodisi na domačijskost in ljudskost, bodisi na sofisticiranost in svetovljanstvo. Doktorica Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka v svoji knjigi Politika kot medijski performans, raziskuje naravo tega spektakla vse bolj personaliziranih podob politike. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
To noč bomo posvetili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, kolikor z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Poslušali bomo npr. Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in karierni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.
Na nočni klepet prihaja Domen Valič. Na spletu preberemo: Domen Valič je slovenski televizijski voditelj in igralec. Leta 2004 se je vpisal na AGRFT in študiral dramsko igro in umetniško besedo. Naslovi v revijah nam vzbudijo radovednost: »Domen Valič priznal zvezo z lepotico«, »Punco vidiš drugače, ko veš, da je všeč tvojemu bratu«. Kaj pa je sam povedal o sebi? Poslušajte nočni program. Domna Valiča je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Nočni program bomo polnili z glasbo - jazzom, gospelom, popevkami, glasbo iz gledališč in muzikalov, sinhronizacijami risanih filmov, plesom, standardnimi in latinskomeriškimi plesi, pedagoškim delom, muzikoloigijo, učenjem petja in še mnogočem. Na nočni obisk je Lucija Grm povabila vsestransko umetnico Leo Bartho Pesek.
Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor zvest že 24 let. Kot mladenič nas je navdušil v Hladnikovem Sončnem kriku in zanj prejel nagrado za najboljšega mladega igralca. Rojen Jeseničah se v Mariboru zelo dobro počuti, v času zaprtja kulturnih ustanov pa je našel čas za branje, poslušanje klasične glasbe in za pripravo nove monodrame. Vsestranski igralec je zelo dejaven tudi zunaj gledališča, v pogovoru po polnoči pa bomo skupaj prehodili njegovo poklicno pot.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši govorili o novem, poostrenemu zakonu o tujcih, ter o omejevanju prehoda državnih mej, kateri najbolj pogosto prizadene prav priseljence iz nekdanje skupne države. Zaradi izjav politikov, ki prav priseljence krivijo za poostritev ukrepov, so delavci iz nekdanje Jugoslavije dodatno izpostavljeni diskriminaciji in sovražnem govoru.
Zgodbe pripoveduje skozi likovno govorico. Njene ilustracije nas nagovarjajo s časopisnih strani kot vizualni politični komentarji vsakdana. Spretna je tudi z besedami, ki jih prepleta s podobami. Lani je izšel njen risoroman Adna, nadaljevanje kratke zgodbe Pismo Adni, v katerem begunska deklica, ki je medetem zraska v dekle, dobi svoj glas.V avtobiografskem romanu Balkanalije je pred leti izrisala svoje odraščanje znotraj migrantske delavske družine v času tranzicije. Z ilustracijami je obogatila številne knjige, mnoge je tudi oblikovala. Samiro Kentrić je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov
